Randomramblings

Težko verjamem, da je minilo že 2 meseca od moje zadnje objave. Naravnanost k študiju in raziskovalnem delu ter veliki premiki v zasebnem življenju so me v zadnjih letih prislili, da sem močno omejila svoje blogersko udejstvovanje. K umiku iz aktivne blogerske scene pa me je napeljalo tudi spoznanje, da imam preko bloga le skromen vpliv na to, kaj ljudje mislijo, kakšen odnos imajo do medicine in do znanosti. Predvsem sem spoznala, da je moj vpliv na njihova stališča zanemarljiv.

Zadnjo misel lepo prikaže poročanje o epidemiji/pandemiji nove gripe v slovenskih medijih (ki imajo bistveno večji doseg kot moj skromen blog). Za ceno neke nepristranskosti, navidezne objektivnosti ter pretiranega prizadevanja, da se da glas vsakemu malemu človeku, smo priča debatam in diskusijam o gripi in cepljenju, ki presegajo vsak dober okus, kaj šele zdržijo racionalen premislek. Kot prvo se zaradi vtisa nepristranskosti daje besedo ljudem, ki poskusijo nekaj "dokazati", čeprav se njihovi "dokazi" končajo pri teorijah zarote, čudnih tožbah in slabemu poznavanju terminologije, da popolne odsotnosti poznavanja in razumevanja epidemiologije, patofiziologije bolezni in njenih zapletov sploh ne omenjam.

Kot drugo se v večini debat o cepivih gladko prezre znanstveno dokazana dejstva in se vsako situacijo čustveno obarva. Ko govorimo o znanosti, medicini in učinkovitosti cepiv, naše mnenje, prepričanje in čustvena opredelitev do gripe, cepiva ali dogajanja po svetu nimajo in ne bi smele imeti prostora. Zato je toliko manj razumljivo, ko novinarji dopustijo, da se v njihove oddaje in članke prikradejo ljudje, ki nimajo nobenih konkretnih podatkov, se sklicujejo na zastarele podatke in omenjajo povezave med dogodki, za katere je bilo v številnih neodvisnih študijah večkrat brez dvoma znanstveno dokazano, da vzročnost ne obstaja. (Povezava in vzročnost namreč nista ista stvar in tega ti kvaziznanstveniki v medijih nikoli ne pojasnijo, čeprav neprenehoma govorijo o povezavah.)

Prav tako sem užaloščena, da je novinar, ki se predstavlja kot oseba, ki bo javnosti razkrila "resnico", postal človek, ki le daje besedo temu ali drugemu gostu, polemik pa ne odpira. Še huje - večina novinarjev deluje kot da ne poznajo niti osnov teme, o kateri se pogovarjajo. Ne vedo torej, kako delujejo cepiva, ne vedo, kako se preverja kakovost in neškodljivost zdravil, ne informirajo se, ali resnično obstaja povezava med cepivi in avtizmom, ne vedo niti, kakšno cepivo za cepljenje proti novi gripi imamo v Sloveniji na razpolago. Prepričana sem, da si take neprofesionalnosti in nepoznavanja tematike ne dovolijo, ko opravljajo intervju z znano osebo. Za vsako pop starleto v Sloveniji vedo, kdo je in na koliko naslovnicah Playboya se je pojavila. Pri tematiki, ki je velikega pomena za nacionalno zdravje, pa se obnašajo, kot da lahko vsakdo izjavi, kar hoče (neodvisno od tega ali je to res ali ne) in pri tem ne nosi nobene moralne, kaj šele kazenske odgovornosti za posledice svojih izjav za javnost.

Prav tako novinarji gostov, ki trdijo, da imajo dokaze, da je cepivo škodljivo, nikoli ne prosijo za predložitev dokazov, nikoli jih ne vprašajo, zakaj se sklicujejo na dokazano neresnico o povezavi avtizma s cepljenjem, nikoli jih ne prosijo, naj natančneje opredelijo, kaj so npr. "vedenjske motnje", nikoli jih ne vprašajo, ali so pripravljeni nositi moralno in kazensko odgovornost, če se ljudem, ki bi upoštevali njihova navodila glede (ne-)cepljenja, zgodi kaj hudega. Dovoljujejo jim zavajanje, da je cepivo, dostopno v Sloveniji, slabo, ker se z njim načeloma ne sme cepiti ljudi, alergičnih na jajca. Pri tem ne povprašajo po največji prednosti v Sloveniji dostopnega cepiva - to je, da je to cepivo "mrtvo" in nikakor ne more povzročiti okužbe.

Na drugi strani pa do smrti zaslišujejo zdravnike ali je cepivo res varno in kakšne stranske učinke ima. To je neenako obravnavanje, ki čustveno obarva vsako debato o cepljenju in ki v ljudeh podzavestno oblikuje nezaupljiv ali celo odklonilen odnos do cepljenja. Ob vseh teh napakah in očitno različnem obravnavanju različnih sogovornikov, se mi porajajo resni pomisleki o strokovnosti slovenskih novinarjev, ki poročajo o epidemiji gripe v Sloveniji in svetu.

Poleg tega se v vseh debatah o cepljenju do onemoglosti izpostavlja, da bo farmacevtska industrija s cepljenjem zaslužila. Seveda bo zaslužila, saj smo vendar v kapitalizmu. Ali poznate kogar koli, ki ne hodi v službo zato, da bi (tudi) zaslužil? Ali poznate koga, ki vse v življenju naredi zastonj? Ali poznate kogar koli, ki živi v zahodnem svetu, in od življenja čigar ne zasluži nihče?

Vsakič, ko gledate televizijo nekdo zasluži - že zato, ker porabljate elektriko. Potem zasluži trgovina, ki vam je televizijo prodala in podjetje, ki vam nudi kabelski, internetni ali kakšen drugačen dostop do programa. Plačljiv je tudi televizijski priključek. Zaslužijo različna podjetja, ki vrtijo reklame, saj boste ob naslednjem obisku trgovine verjetno kupili vsaj en produkt, ki ste ga videli v reklamnem bloku. Ob vašem gledanju televizije služijo tudi televizijske hiše, ki na podlagi gledanosti prodajajo čas za reklamna sporočila; seveda pa zasluži tudi novinar, ki vodi pogovorno oddajo o gripi. In pri vseh teh zaslužkarjih so ljudje najbolj ogorčeni, da bo neko farmacevtsko podjetje neposredno od države zaslužilo 5€, kolikor stane en odmerek cepiva. Iz vašega žepa bo šlo le 7€, ki jih boste morali plačati za cepljenje (in ne za cepivo!) in s tem povezane administrativne stroške ter delo. Od vas neposredno torej farmacevtski gigant ne bo zaslužil nič. Tega ne bi mogli trditi za novinarje, ki svoje delo prodajajo posredno ali neposredno in ki imajo veliko večjo finančno korist od spektakularnega, šokantnega in nenehnega poročanja o novi gripi kot ga ima farmacevtsko podjetje, ki je cepivo proizvedlo.

Poglejmo vso zgodbo, ki se evidentno vrti okoli denarja, še iz drugega vidika. Če se ne cepite in zbolite za gripo (novo ali sezonsko), boste finančno prikrajšani. Če ste zaposleni, boste verjetno za 5-7 delovnih dni koristili bolniški dopust, saj ne boste sposobni za delo in ni primerno, da bi cel delovni kolektiv izpostavili možnosti okužbe. Za čas trajanja bolniškega staleža boste prejemali nadomestilo plače v višini 90% vaše siceršnje plače. Odvisno od višine vaše plače bo vaš mesečni dohodek v mesecu, ko boste odsotni zaradi bolezni, verjetno več kot 7€ manjši. Seveda se lahko znajdete in v času bolezni koristite dopust namesto bolniškega staleža.

Še vedno si boste bolezen verjetno olajšali z zdravili, saj gripa poteka z visoko vročino (38 °C in več), mrzlico in utrujenostjo, ki trajajo nekaj dni. Prisotne so tudi bolečine v žrelu, suh kašelj, zamašen nos ali izcedek iz nosu, bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, lahko pa tudi bruhanje in driska. Gripo je mogoče pozdraviti brez uporabe zdravil, vendar bo po mojih predvidevanjih veliko ljudi v lekarnah kupilo vsaj eno do dve zdravili, da bi si olajšali simptome.

Zdravilo s paracetamolom in vitaminom C, ki znižuje povišano telesno temperaturo in blaži oziroma odpravlja bolečine, če uporabimo za primer zdravilo Lekadol plus C zrnca za peroralno raztopino v večjem pakiranju, ki zadostuje za 3-5 dni uporabe, stane glede na Register zdravil RS 5,1 €. Tantum verde pastile za ustno votlino in žrelo, ki delujejo protivnetno in lokalno protibolečinsko stanejo v slovenski spletni lekarni 4,96 €. Podobno tudi Septolete, zdravilo, ki blaži bolečine in neprijeten občutek v ustni votlini in žrelu, stanejo v isti lekarni (odvisno od izvedbe zdravila) približno 5 €. V isti lekarni naravno propolisovo razpršilo stane blizu 5 €. Tudi Operil kapljice za nos, ki blažijo simptome pri prehladnih obolenjih, stanejo v omenjeni spletni lekarni od 3,23 € dalje. Da se niti ne spustim v ceno različnih vitaminskih dodatkov in pripravkov za krepitev imunskega sistema. Na teh nekaj primerih je mogoče zaključiti, da boste za blažitev simptomov gripe zapravili več denarja kot bi ga za cepljenje. In spet bo zaslužila farmacevtska industrija...

Sama sem se proti pandemski gripi cepila prejšnji teden. Po cepljenju sem imela 2 dni bolečine v roki na mestu vboda, sicer pa nobenih drugih težav. Poznam številne zdravnike in nekaj kolegov študentov, ki so se tudi cepili in nihče od njih ni imel hudih stranskih učinkov po cepljenju.

Premislek in odločitev o cepljenju sta vaša. Vsekakor pa večina pomislekov glede cepljenja, s katerimi se opleta v javnosti nima nobene podlage.

Labels: medicine, random ramblings, slovensko

Če kdo pozna teorijo svetovne zarote, ki se je na koncu izkazala za resnično, naj me, prosim, razsvetli. Sama ne vem za nobeno. Morda je moja (zdrava mera) skepse do teorij zarote in večletna teoretična podlaga v medicini kriva za to, da dobivam pike, ko berem večinsko panična sporočila na spletnih forumih, ki bi jih lahko povzela z eno povedjo: "Vse nas bodo ubili, zato se ne cepite!"

Ne samo, da taka sporočila pišejo ljudje, ki so tudi na splošno razpoloženi proti vsakovrstnemu cepljenju, čedalje več ljudi jim slepo verjame. Kljub temu, da tovrstni "paničarji" ne postrežejo z nobenimi preverljivimi dejstvi, razen s kopico alter spletnih povezav, kjer nas na vse pretege svarijo pred cepljenjem, njihov glas seže presenetljivo daleč in so s svojimi absurdnimi teorijami zarote zelo prodorni.

Kar me napeljuje na dvoje. 1. Od kdaj so znanost in znanstveno preverljive metode postale nekaj, kar je po definiciji skorumpirano, podkupljeno in gnilo od znotraj navzven? Od kdaj je vse, kar je uradna medicina postalo sinonim za osebno okoriščevanje ne glede na izbrane metode? Zakaj ljudje ne zaupajo v tisto, kar je dokazano in preverljivo učinkovito ter smiselno, pač pa raje sledijo tisti manjšini (ki je dokazano huda manjšina), ki preko vsake razumne mere in z zelo malo izkazanega razumevanja problema, razglaša svojo resnico, čeprav s tem zavajajo ljudi, ki vedo še manj od njih? Od kdaj se raje verjame vaškemu posebnežu kot človeku, ki je pol svojega življenja posvetil temu, da nekaj ve o določeni stvari?

In 2. Zakaj ljudje izgubijo vsak razum, ko se omeni, da jih želi nekdo umoriti? Zakaj se ne poišče nobene razlage, nobene utemeljitve in se nihče ne potrudi razumeti stvari, o katerih se govori? Od kdaj je anonimno verižno pismo bolj zanesljiv vir informacij kot vrhunske zdravstvene institucije? Kaj je ta masovna psihoza, ki prežema slovensko javnost? Menda ne mislijo resno, da bodo umorjeni s cepivom? Navsezadnje obstajajo druge metode, ki so veliko bolj zanesljive...

Če navedem nekaj odstavkov iz famoznega verižnega pisma, ki ga omenjam. Vse tipkarske napake so odsev avtorjeve kulture, navajam dobesedno. (SZO je kratica za Svetovno zdravstveno organizacijo, znano tudi pod kratico WHO, World health organization.)


"Na kratko: SZO si jemlje pravico, da vsakogar, živečega v katerikoli od teh 194 državčlanic, prisili k cepljenju in odredi karantene ter omeji potovanja."

Dejstvo: SZO izdaja PRIPOROČILA, nikakor pa ne more vplivati na izvršilno oblast v posameznih državah niti na to, da določena država priporočila SZO udejanji. SZO nima izvršilne oblasti in nima neposrednega vpliva na posamezne države. Nikogar ne more prisiliti k cepljenju, obstajajo celo ljudje (zelo majhna manjšina), ki jih ne smemo in jih ne bomo cepili niti proti novi gripi. Potovanja bi lahko omejili že zdavnaj, pa jih niso. Poleg tega svet brez globalnega transporta hrane in drugih dobrin danes ne more obstajati. Trditev, ki ne zdrži nobenega racionalnega premisleka.


"Tretjič, v primeru izbruha epidemije, SZO zahteva vsiljenje cepiva v vseh 194 državah, ter sledenje navodilom Bexterjevih izvrševalcem. Četrtič, SZO nagradi Baxterja, Novartis, Sanofi in ostala podjetja, ki dostavljajo cepivo, z dobickonosnimi pogodbami."

Kot že rečeno, SZO priporoči nekaj, ne more pa ničesar nobeni državi vsiliti, če se država s tem ne strinja. Prav tako SZO ne more neposredno vplivati na to, s katerim podjetjem bo določen naročnik (npr. država Slovenija) sklenila pogodbo o dobavi cepiva. Prav tako ne razumem, kakšev vpliv na naše zdravje ima trditev, da SZO nagradi dobavitelje cepiv. Razen da brez navajanja kakršnih koli dokazov naivnega bralca napeljuje, da bi začel verjeti absurdni teoriji zarote.


"Po zakonu o izbruhu epidemij, iz leta 2005, ki velja po svetu, je določeno, da se v taksnem primeru nacionalne vlade razpustijo in nadzor prevzamejo posebni krizni komiteji. Ti nadzirajo zdravje in varnost infra struktur v državah podrejenih SZO in EU v Evropi in SZO in UN v Severni Ameriki."

Ta zakon o izbruhu epidemij (!!!) bi pa res rada videla. Mora biti zelo tajna zakonodaja, da o njej v poteku celotnega šolanja na medicinski fakulteti nisem slišala nič. Zakon ni identično kot predpis, predpis pa ne isto kot priporočilo. Slovenija ima svojo zakonodajo, "svetovni zakoni" pri nas ne veljajo. (Še malo, pa bodo teoretiki zarote kot svoje izhodišče začeli navajati intergalaktične zakone.) Slovenija je sicer podpisnica nekaterih mednarodnih konvencij, pa vendar med njimi ni take, ki bi imela moč razpustiti nacionalno vlado, četudi v kriznih razmerah. Ravno v kriznih razmerah je izjemno pomembno, da je jasno ohranjena lestvica poveljevanja - kdo ukazuje in kdo izvršuje. Pokažite mi vlado, ki bi podpisala, da bo v kriznih razmerah vodenje države predala nekemu nedefiniranemu "kriznemu komiteju". Države niso podrejene SZO, niti niso podrejene EU. Sicer že način pisanja daje slutiti, da avtor ni podkovan v pravu in njegov namen ni natačno razložiti okoliščin ali omenjenega zakona, pač pa vzbujati strah in paniko. (Kaj so sploh infra strukture? Infrastrukture zagotovo ne; slednje se piše brez presledka.)


"Na osnovi zakona v o posebnih kriznih komitejih, ki velja v večini držav, postanejo SZO, UN in EU de facto vlada velikega dela sveta."

Kako bodo to izvedli? Na podlagi neobstoječega zakona? Če EU ostane za krmilom, potem zarota nekako ne ogroža nas, pač pa države, ki niso del EU? Nič več mi ni jasno, kdo je tukaj zločinec in kdo nedolžna žrtev. Morda pa bodo iz kake jame prikorakali kar vojaki, ki jih je rekrutirala SZO.


"Pri zavrnitvi cepiva v Ameriki ima policija dovoljeno uporabo sile in orožja."

Ni res. Kot omenjeno že zgoraj, vseh ljudi niti ne smemo cepiti iz zdravstvenih razlogov. Človek je svobodno bitje in je tudi svoboden v svoji odločitvi, da se obnaša neumno in sledi absurdnim prepričanjem. Tudi v Sloveniji nihče nikogar ne bo z orožjem ali uporabo sile prisilil k cepljenju. Na žalost je neukost še vedno najbolj smrtonosno orožje.


"Masovni pomor bo pripomogel k sesutju ekonomije, vodil v lakoto in vojne - vse to bo se dodatno pripomoglo k zmanjšanju populacije."

No, masovni pomor bo kvečjemu pripomogel k temu, da bo na voljo VEČ hrane na Zemljana. Vojna pa bo nastopila še prej - ko bodo svetovne vlade izvedele, da so podpisale nekaj, česar se ne spomnijo, ki jih zavezuje k temu, da stopijo z oblasti. Če je skrivni cilj te "svetovne elite" resnično zmanjšanje svetovne populacije menim, da bi bilo dovolj, da bi cepili samo Kitajce in Indijce. Če je cepivo 100% smrtno, kakor trdijo "neodvisni, zanesljivi viri", potem bi bilo najbolj smiselno, da cepijo prebivalce tistih držav, kjer je največji delež svetovnega prebivalstva in ne Evrope, kjer se prebivalstvo stara, v primerjavi z Indijo pa smo le kaplja v morje. Proizvodnja cepiva stane enako (morda celo manj), če ga proizvedejo za evropski ali kak drug trg.


"POVZETEK: SZO pomaga pri razvoju in razposiljanju smrtonosnega virusa. Le ta ji bo zagotovil nadzor vlad Severne Amerike in Evrope ter omogoči nadaljnje vsiljevanje cepiva pod nazorom organizacij, ki so ga razvile in razširile smrtonosni virus. Vse to pod pretvezo, da želijo zaščititi populacijo pred epidemijo, ko so jo sami razširili."

Ne sledim več. SZO bo s pomočjo EU in ZN prevzela nadzor nad vladami Severne Amerike in Evrope? Kaj pa je EU, če ne (v poenostavitvi) združba evropskih politikov, celo evropskih vlad.


"Vodilni svetovni mediji, ki so last te iste "elite", namerno prikrivajo javnosti resnično nevarnost H1N1 in si ustvarjajo dobičke."

Ne rezumem, kako si s prikrivanjem "resnične nevarnosti" H1N1 lahko ustvariš dobiček. Z objavljanjem pompozne novice o domnevni svetovni zaroti in domnevni škodljivosti cepiva, bi si mediji lahko ustvarjali le dobiček (veliko zanimanje, velika branost, večja naklada in več prodanih izvodov). Razen tega vodilni slovenski mediji že celo poletje pišejo samo o tem, kako je mogoče preprečiti okužbo z virusom nove gripe, kako ravnati ob okužbi ter koliko je že okuženih, zato menim, da je trditev, da nismo seznanjeni z nevarnostmi nove gripe popolnoma izvita iz trte.


"Večina ljudi se vedno verjame, da je virus H1N1 naravnega izvora, medtem, ko je SZO uradno ze opustila izraz "prašičja gripa" in taktično potrdila njen umeten izvor."

Z opustitvijo izraza prašičja gripa SZO ni potrdila trditev o nenaravnem izvoru gripe, pač pa preprečila zmedo, saj virus ni okužil samo prašičev, ampak se je prenesel na ljudi. Izraz prašičja gripa je zavajajoč, ker implicira, da gre za bolezen prašičev. Pri novi gripi pa gre za virus, ki ne samo, da se je prenesel na človeka, ampak se med ljudmi hitro širi. Kar za prejšnjo t.i. ptičjo gripo ne moremo trditi. Pri ptičji gripi je bilo število okuženih ljudi v primerjavi s številom okužnih živali (in število okuženih v primerjavi s številom z novo gripo okuženih ljudi bistveno manjše), vsi so se okužili neposredno od ptic.


"Večina ljudi se vedno verjame, da jim bo cepivo zagotovilo zdravje, a pripravljajo se injekcije, ki vsebujejo zmanjšane viruse, toksične kovine in druge strupe."

Tako kot tiste injekcije, ki so iz sveta izbrisale črne koze, bistveno zmanjšale pojavnost poliomielitisa oz. otroške ohromelosti, davice, rdečk, oslovskega kašlja, mumpsa in marsikatere druge otroške bolezni. Ampak nekako so ta cepiva koristna, ker preprečujejo otrokom, da bi hudo zboleli in celo umrli ali celo življenje nosili posledice bolezni, ki so jo utrpeli, ker jih starši niso cepili. Poleg tega cepiva ne vsebujejejo "zmanjšanih" virusev. Virusi so že tako majhni, da bi jih težko dodatno zmanjšali. Poleg tega zmanjšanje virusov ne bi imelo vpliva na kvaliteto cepiva. Uničenje in atenuiranje virusov, nasprotno, pa ima vpliv na izdelavo cepiv. Cepiva vsebujejo veliko manj živega srebra kot pločevnika tunine, ki ste jo pojedli za zajtrk in bistveno manj formaldehida, kot ga vsebuje lak za nohte. Kljub temu ti militantni protestniki proti cepljenju ne hodijo na zborovanja, na katerih bi želeli doseči prepoved prodaje tunine ali laka za nohte.


"Dvojna doza H1N1 injekcij zadostuje za oslabitev imunskega sistema in ga nato obremeni z živimi virusi. Podobno kot v zapisih SZO iz leta 1972, ki opisujejo kako se cepivi sprevrže v sredstvo za ubijanje. Streckerjevi zapisi govorijo o tem, da je SZO raziskovala koko oslabiti imunski sistem."

Navaden prehlad, ki povzroči samo izcedek iz nosa in kihanje, oslabi imunski sistem. Količina živih virusov v cepivu je zanemarljivo majhna. Iz napisanega je jasno razvidno, da avtorju ni jasno, kako delujejo cepiva in da cepiva, ki ne vsebujejo živega ali mrtvega virusa ali vsaj enega dela virusa ne obstajajo. Če bi cepiva proti virusnim boleznim, ki ne bi vsebovala nobenega dela virusa, obstajala, bi se jim reklo placebo. Cepljenje spodbudi imunski sistem, da izdela lastno obrambo ob srečanju z novim virusom. Poleg obilice tipkarskih napak je očitno tudi, da avtor nima pojma o imunskem sistemu. SZO nima razloga, da bi raziskovala, kako oslabiti imunski sistem, ker je to danes dobro znano. Vsaka cigareta, prekomerno pitje alkohola, pomanjkanje spanja, nekvalitetna hrana, neredno prehranjevanje, pomanjkanje telesne aktivnosti - vse to poleg okužb slabi imunski sistem in to je splošno razširjeno znanje.


"Najboljša zaščita proti H1N1, ki je bil sedaj izdan in je postal z mutacijo veliko bolj smrtonosen, je koloidno srebro, vitamini, ki okrepijo imunost ter zaščitne maske."

Nikakor ni res. Vitamini, ki okrepijo imunost? Je to verižno pismo delo kakega prodajalca vitaminskih pripravkov ali koloidnega srebra? Kaj pa omemba primerne količine spanja, telesne aktivnosti, primerne prehrane, s katero dobimo vse vitamine in druge esencialne snovi, ki jih potrebujemo? Kaj pa svetovanje o prenehanju kajenja, prekomernega pitja alkohola, izogibanja stikom z bolnimi, izogibanje zadrževanju na mestih, kjer je veliko ljudi (npr. trgovski centri, kulturne ustanove ipd.)? No, očitno je najbolj pomembno koloidno srebro... (Kljub absurdnosti trditve bi bilo smiselno, da avtor svojo trditev o kurativnem potencialu srebra podpre s kakšnim dokazom, pa mu argumentiranost njegovih trditev verjetno ni blizu.) Poleg tega ima nova gripa tako smrtnost kot vsaka povprečna sezonska gripa, morda celo nekoliko nižjo. Zboli sicer veliko ljudi, ki pa imajo zelo blage simptome in smrtnost je zelo nizka, zato ne obstaja noben razumen argument za trditev, da je po mutaciji (kateri mutaciji?) virus kaj bolj smrtonosen.

In če bi želeli ustvariti resnično smrtonosno cepivo, zakaj se potem igračkajo z domevnim kontaminiranjem cepiva s ptičjo gripo, ki jo je mogoče preživeti? Zakaj v cepivo ne dodajo virusa Ebola, ki je 100% smrtonosen? To niso nova spoznanja, vse to tudi SZO že ve, saj so bili njihovi člani prisotni, ko so odkrili Ebolo in Marburg.


"Nasprotno, z ustvarjanjem panike, nameravajo prestrašiti ljudi in vsiliti toksično cepivo, ki bo zagotovo povzročilo poškodbe ze zavoljo vsebnosti težkih kovin."

Kdo ustvarja paniko, če ne razpečevalci teorij o svetovni zaroti in mednarodnem poboju za tajni prevzem oblasti? Kdo straši ljudi, če ne tisti, ki jim v odsotnosti kakršnih koli dokazov vsiljujejo zmanipulirane in psihološko nabite trditve, da je cepivo 100% smrtonosno? Srebro sicer ni težka kovina in ne povzroča škode - vse dokler ne bo postalo del cepiva. Po tem bo zagotovo škodljivo.


"Legalno je potreba ustaviti distribucijo cepiva in zakone, ki vladam dovoljujejo vsiljeno cepljenje!"

Vsiljenega cepljenja v Sloveniji ne bo. Je potrebno to ponoviti še enkrat? Cepil se bo tisti, ki se bo hotel, tako kot je bilo pri sezonski gripi do sedaj.


"Potrebno je zaceti v Ameriki. Tozbe vlozene proti SZO in UN pri FBI, junija meseca, so zavrnili. Obtoznica vkljucuje pravtako predsednika Obamo, saj je cas, da se pokaze na glavne clane te svetovne organizacije in se jih spravi za zapahe za vedno. Pravtako obstajajo porocila o direktnem pretoku financ med Obamo in Baxterjem, ki jih je potrtebno raziskati."

Slovenci bomo začeli v ZDA. Resnično trditev na mestu. Zavrnjene obtožnice verjetno niso bile brez razloga. Morda pa je bil Obama izvoljen prav zaradi tihe Baxterjeve podpore? Čudno da ta sestavek ne omenja Dicka Chenneya, ki ima delež v podjetju, ki proizvaja Tamiflu (oseltamivir), zdravilo, ki ga masovno uporabljajo pri zdravljenju gripe. Tudi on bo veliko zaslužil z novo gripo.


"Obstajajo dokazi o sodelovanju Bexterja z avstrijskim zdravstvenim ministrom. Pravtako so dokazi za avstrijske medije, za sirjenje lazi in za zapeljevanje javnosti v lazen obcutek varnosti in zaupanje Baxterju."

Oh, ne! Tudi Avstrijci so pokvarjeni??? Zagotovo čisto resnico širijo samo avtorji takih prispevkov in verižnih pisem. Samo njim lahko verjamemo, saj nas obvestijo o preverljivih in zanesljivih dejstvih, z natančnim navajanjem dokazov, številnimi viri in predvsem preverljivimi informacijami. Kdo pa bi verjel skupku govoric in natolcevanj ter podpihovanj, ki ne navaja nobenih zanesljvih in prepričljivih infomacij?

Labels: medicine, random ramblings

V torek zjutraj me je zadelo. Zrušila se je trdnjava, moje oporišče. Nekaj, kar se mi je zdelo, da bo zame vedno na razpolago. Izgubila sem štipendijo.

Nikoli nisem prejemala državne štipendije. Ker sem bila dovolj dobra in ker je bila ob času moje kandidature štipendija višja od Zoisove (katero sem zavrnila), sem se odločila, da sprejmem štipendijo nedržavne neprofitne humanitarne institucije. Kot taka se financira izključno iz prispevkov podjetij in posamenikov. Njeni častni člani in predstavniki so ugledni slovenski politki, znanstveniki in kulturni delavci ter veleposlaniki tujih držav. Njena zgodovina je dolga in kljub temu ali ravno zato se je letos prvič zgodilo, da inštitucija ni uspela zbrati dovolj sredstev za celoletno štipendiranje.

Ko na hodnikih Kliničnega centra gledam zdravnike, ki so častni člani mojega štipenditorja, razmišljam, ali kdaj pomislijo name. Na nas. Ali so po podelitvi častnega članstva, še enega v najbrž dolgi vrsti, preposto pozabili in se vrnili k svojemu poklicu in drugim obveznostim?

Jaz ne morem preprosto pozabiti. Čeprav sem uspešna študentka; sem oddala poročilo o svoji raziskavi in raziskovalno delo nadaljujem ter si zelo počasi ustvarjam svojo profesionalno bibliografijo, sem v svojih prizadevanjih ostala sama. Da je nesreča še večja, sem za finančne težave prvič izvedela ta teden. Prejšnji teden sem imela svoje pomisleke, ko komunikacija ni potekala tako, kot je običajno, a nisem imela nobenih dokazov za črne misli. Ta teden, ko je rok za vložitev prošnje za pridobitev kakršne koli druge štpendije že mimo, sem kruto resnico le izvedela.

Sprašujem se, zakaj nisem imela pravice tega zvedeti prej, da bi se vsaj poskusila rešiti s potapljajoče se ladje. O organizaciji, ki me je štipendirala vse najboljše, vendar si ne morem privoščiti, da tega prihodka ne bi imela. Starši mi do neke mere lahko pomagajo, a me že dolgo ne preživljajo več. Čeprav še živim doma, si sama financiram vse. Ravno pred mesem dni sem plačala drago kotizacijo za strokovni tečaj, po katerem bom imela dodatne kvalifikacije. Če bi za prenehanje štipendiranja vedela že prej, se morda ne bi odločila za udeležbo na tem tečaju, kljub dejstvu, da mi bodo pridobljena znanja zelo pomagala na moji poklicni poti in pri pridobivanju specializacije. Trenutno sem namreč na točki, ko mi je predrago dati 1€ za kavo ali čokoladni rogljiček za malico, ker si stroška dveh evrov vse delovne dni v tednu ne morem privoščiti. Ko sem si hvaležna, da imam precejšnje zaloge negovalne in dekorativne kozmetike, ker si v sedanji situaciji ne morem privoščiti takih izdatkov.

V takih razmerah se marsikaj izkristalizira. Kljub temu da sem vestna in redna študentka, v resni vezi in opravljam raziskovalno delo ter se dodatno izboražujem, bom očitno za preživetje morala začeti redno delati preko študentskega servisa. Kako mi bo to ob občasnih težavah s preobremenjenostjo uspelo, mi ni niti najmanj jasno. A se tolažim, da imajo nekatere moje kolegice že otroke (finančno jih sicer podpirajo starši), druge pa veliko delajo, da se lahko preživijo, zato bi tudi meni nekako moralo uspeti. Oziroma bi bilo dobro, da mi uspe z obstoječim urnikom uskladiti še delo, saj v obratnem primeru ne vem več, kako naprej. Poleg tega moram najprej sploh najti delo s fleksibilnim delovnim časom (idealno bi bilo, če bi lahko delala od doma) in razumevajočimi nadrejenimi, saj bom morala med delom tudi intenzivno študirati za izpite, ki me še čakajo do konca študija.

Dolog sem si želela, da bi lahko voluntirala na klinikah, ampak letos mi to očitno spet ni usojeno. Preživetje ima prednost pred humanostjo (in priložnostjo za učenje).

In če se mi študij zaradi obilice dela (za preživetje) zavleče, me bo država za trud, ker študiram za deficitarni poklic (v Sloveniji po nekaterih ocenah manjka kar 2000 zdravnikov oziroma četrtina) in ker moj študij traja polovico dlje od običajnega, nagradila. Po dopolnjenem 26. letu si bom namreč morala (menda za kazen, ker nisem resna študentka) sama plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje (osnovno mi bo menda krila občina).

Hvala staršem, ker me kljub nagovarjanju vzgojiteljic v vrtcu niso v šolo vpisali eno leto prej. To leto bi mi morda krvavo prišlo prav. In kakšna krivica, da so v mojem letniku ljudje, ki so šli v šolo eno leto prej in imajo veliko več časa, da opravijo vse izpite. Ker se jim ne mudi, lahko dobijo bistveno boljše ocene - in bodo zato imeli prednost pri izbiri specializacij; jaz razkošja časa pač ne bom imela.

Še bolj hvala državi, ker me kaznuje za študij na šestletnem programu, kjer se izobražujem za poklicni profil, ki ga ta država krvavo potrebuje. Resnično - nimam besed, za "prave poti", ki smo jih ubirali. Žal pa nimam veliko upanja, da bo nova vlada pokazala kaj več posluha za študente, katerih študij je daljši kot 4 leta in jih bo nehala diskriminirati - navsezadnje v svojo škodo.

Ta teden se zjutraj zaziram v nov svet. Zbogom mladost, dobrodošel boj za preživetje.

Labels: medicine, random ramblings, research

Literally.

I don't work well under pressure. I don't thrive under pressure like some people. But it seems that I'm not really that productive when there's no pressure on me.

I have to hand in my research paper in 5 days and I'm going mad. I hate it, I think it's not really good and I think it would be so much better if I had more time to finish and polish it.

This alone wouldn't really be so bad. If I didn't also have to study for a very important and by no means easy exam.

Am freaking out, am continuously (fruitlessly) asking myself why I put myself in this situation again and have a feeling I am doomed.

If it only were over already.

Labels: random ramblings, research

Da svoj blog zanemarjam, ni več nobena skrivnost. Življenje je kruto. In gre veliko prehitro za moj okus. Nimam časa niti filozofirati, niti pisati.

Spet je konec leta in izpiti, tokrat zabeljeni z izdatno dozo dela za raziskavo. V maju smo uspeli zaključiti z eksperimentalnim delom raziskave, z junijem začenjamo statistično analizo miljavžent parametrov in spremenljivk. Treba se bo spoprijateljiti z SPSSom. Če bom pridna, imam zagotovljena dva članka in vsaj en abstract. Glede na obseg raziskave pa si morda lahko v prihodnjih letih obetam še veliko več, saj podatkov za obdelavo ne bo zmanjkalo. Volje, upam, tudi ne.

Trpeča duša, moj dragi fant, bo v prihodnjih dneh diplomiral (hip hip hooray!), potem pa sledi zategovanje pasov in polnjenje prašičkov ter upanje, da se najde kakšno luštno stanovanje, poceni, a dobro vzdrževano, čim bližje Ljubljani. Seliva se skupaj. Malo nenavadno mi je, ker bom tokrat prvič (za-)živela drugje. Držim pesti, da bo tako super, kot si predstavljam, da bo.

Labels: random ramblings, research, slovensko

...nisem napisala nič novega. Dogajalo je ful.

Po kratko, a sladko vikendu na morju, sem se sproščala še na Primorskem, kjer po dvajsetih letih samote in propadanja ponovno urejamo vikend hišico, ki je dve leti nazaj prešla v naše lastništvo. Treba bo pregledati še strešne tramove, morda ponovno prekriti streho, očistiti dimnik, zamenjati še eno okno, zbrusiti in prelakirati vrata in podboje itd. Še dobro, da sicer ne živimo v hiši, če ne bi že prej doktorirala iz obrezovanja žive meje s starinskimi man-powered škarjami (celo brez muskelfibra naslednji dan!), grabljenja odpadlih listov in pobiranja orehov.

V bistvu komaj čakam, da bo hiša primerno opremljena, ker bom potem kakšne počitnice zagotovo preživela tam. Miiiir in tišina, pa gozd in neskončne potke za kolesarsko-tekaško-sprehajalne izlete.

Potem se je začelo novo šolsko leto. Upam, da bom letos lahko rekla tudi: new year, new me. Prevečkrat sem že ponovila staro zgodbo, da bi jo želela ponavljati tudi letos. Glede na to, da imam sedaj pomoč pri tem, mislim, da bom zmagala. Motivirana sem.

Zadnja dva tedna sem tudi kar nekaj prebrala. Cokanovo Eno življenje je premalo (poročilo sledi) in Eat to Live. Še preden sem prebrala slednjo, sem se odločila, da bom resnično začela jesti zdravo, čeprav po slovenskih standardih že dolgo jem tako. Že vsaj deset let jem polnozrnate izdelke in pri pripravi hrane ne uporabljam nič soli. Varčno uporabljam olivno olje. Zadnja tri leta pa imamo tudi svoj vrtiček in se navdušujem nad domačo zelenjavo.

Kljub temu ali prav zaradi zelenjavne obsesije sem ugotovila, da imam še vedno za pol prenizek feritin. Zato še vedno tečem počasneje od starih mam'c. In čedalje bolj izgubljam voljo za tek, ker se nikamor ne premaknem. Očino letos zame spet ne bo krvodajalske in spet bodo železove tablete. (Joj, kako jih ne maram!) In vrh vsega mi ni jasno, kako in zakaj imam še vedno zelo nizek feritin. Nisem potomka Keltov, res ne.

Raziskava laufa, čeprav počasi. (Morda tudi njej primanjkuje feritina.) In čeprav vem, da bi lahko naredila še veliko več, imam občutek, da sem edina, ki sploh kaj dela. Soavtorica kot da ne zna nič narediti sama od sebe. Še tisto, kar sem jo prosila, naj naredi, ostaja nenarejeno. Sicer pa sem jo s konsekvencami seznanila že prej.

Labels: life, random ramblings

I have successfully passed another exam today and am posting this to announce that RR will be back (full steam ahead) tomorrow. I refrained from posting these past weeks to focus on studying. I'm now going to post everything I promised a while ago and more.

At the moment I'm having difficulty imagining that after a very busy summer I am now free to enjoy what's left of September. Not totally free to do whatever I want (the research has to progress to the next stage, some papers have to be prepared), but nevertheless.

Life is good. Especially when you feel good about yourself for a change. :)

Labels: blog business, random ramblings

One down, one more to go. Two actually, but one almost doesn't count. Feeling good about myself is something I want to repeat more often.

And the books I ordered from Amazon.de finally arrived. Another yes!

Labels: random ramblings

Adam in Eva sta sicer grešila z jabolki, jaz pa sem danes za zajtrk grešila s figami. Med tem, ko so zgornje tri krasotice že na toplem, ugotavljam, da sploh ni tako slabo imeti sorodnikov na Primorskem. Potem se namreč lahko sladkaš še cel teden. Zaloge, kot je razvidno iz spodnje slike namreč še lep, sladek čas ne bo zmanjkalo.

Sicer pa sem v torek spet tekla (2,4 km; 164 in 22 min 37 s). Opažam, da vedno, ko tečem s partnerjem, tečem počasneje. To žal ni posledica tega, da bi me partner upočasnjeval, pač pa da začnem teči prehitro, pulz hitro zraste, potem pa moram - če želim s tekom nadaljevati - tempo močno upočasniti in globoko predihavati. Ko tečem sama, sem namreč bolj pozorna na to, da začnem teči počasi in tempo kasneje, ko sem že ogreta, stopnjujem.

Danes grem spet. Upam, da mi bo uspelo narediti tudi kako vajo za moč - odkrila sem namreč super vaje, ki vzamejo samo 8 minut, a so (vsaj zame) hudo učinkovite.

Labels: random ramblings, runner wannabe

Finally, finally, I got down to business and wrote what are supposed to be seven random things about myself. Thanks to Clumsy (whose blog is set to personal so I can't link it) and Anamaria. Better late than never, right?

I tried to make these "random facts" as personal as I can, because I doubt you're that interested in my jam preferences.

1. I don't believe in love at first sight. I like people because of who they are rather than how they look. I don't like to rely on first impressions (because they tend to be inaccurate), although sometimes that's all you get.

2. I believe in social fairness. I think that if I earn more, I shouldn't have a problem with giving (the society) more. I don't think it's unfair, because I don't think money brings happiness. Yes, it does tend to make you worry less, but it doesn't make you happy or content.

3. Although I type reasonably fast, I still rely heavily on writing by hand. Mostly because such notes are quicker to make and more memorable. I also tend to print out articles and reading materials. It's not very tree/environment friendly, but when reading from the computer screen for a longer period of time, my eyes start to itch badly.

4. I used to be very insecure. In my younger years I was on the receiving end of bullying and female aggression, (because I was a model student and thin). This later event was perhaps one of the main reasons why I don't trust people easily and while I'm quite friendly, open and make acquaintances easily, very few people know me well.

5. In addition, I based my self-esteem on my academical achievements for the majority of my life. Having had a very disappointing experience in med school, my self-esteem hit rock bottom. After that I recuperated and started seeing things more realistically. But because of that stroke of bad luck (and deeply rooted guilt stemming from it) and the cycle of over-exhaustion followed by procrastination, my achievements at med school never were what I want them to be. This is the source of much pain to me, because being a good doctor is the most important thing to me. I have no clue how I am going to get out of it.

6. I've never had a really deep connection with my parents. That's mainly because my father was often working long hours and my mother is a very different person than I am. For as long as I can remember, she tried to mould me to her liking, but I have - for as long - resisted, since I have very different ideals and wishes for my own life. The abyss between us exists to this day. And while I know she loves me and deeply cares for me and all her attempts were made out of desire to push me further(which I appreciate), I've never had the feeling that I'm being accepted just as I am - that no one wants me to be different.

7. I shun women who publicly claim they're feminists. I think most women have very little idea what feminism is and those who do, are very often militant feminists. I have yet to meet a woman, who - on first meeting her proclaims herself a feminist - and doesn't fall into one of the two categories mentioned above. Those, who are in my opinion true feminists, don't even talk about it, don't feel the need to explain it to everybody.

Because this is so late, I can't really name 7 people to continue (everyone seems to have done it already!), but I would like to ask Hirkani, Krtek and Belgothiel to continue this.

Labels: life, random ramblings

Kratek obisk Londona pred dvema tednoma je bil - klišejsko ali ne - balzam za mojo dušo. Ljudje se opravičijo, če ti v galeriji zastrejo pogled na sliko, opravičijo, če te na podzemni stisnejo ali žoknejo s komolcem in vedno, vedno stojijo v vrsti v istem vrstnem redu kot so prišli. Gre za osnovno dejstvo, da priznavajo, da si v njihovi bližini in da s svojimi dejanji vplivajo tudi nate. Zato se jim zdi primerno, da ti povedo, da vsega ne naredijo namenoma.

Nikoli ne bom pozabila dogodka, ko je nek Londončan v trgovini do čakalne vrste prišel z napačne strani in je, namesto da bi se postavil v vrsto, prišel tik pred blagajno. Ko je spoznal svojo napko, se je obrnil in šel na konec čakalne vrste. Kaj takega se v Sloveniji ne bi zgodilo nikoli. Ne, ker v naši mali balkanski državici so ljudje prepričani, da je življenje borba in da se je treba obupno grebsti, vrivati in gristi (ne da bi pomislil na druge), da v življenju kam prideš. Da s takim vedenjem prizadeneš (ali vsaj negativno zaznamuješ) druge ljudi se menda nikomur ne zdi sporno. In ljudi prizadaneš, ker se obnašaš, kot da ne obstajajo. Po domače: narediš se Francoza. Res tipična slovenska navada.

Dva dni nazaj sem šla na pošto. Pri okencu je že stal nek gospod in čakal na uslužbenko, dva metra stran od okenca pa je stala neka gospa in si nonšalantno ogledovala razglednice; ni dajala nobenega znaka, da stoji v vrsti, da jo sploh zanima, kaj se dogaja pri okencu. Mislia sem, da morda čaka gospoda pri okencu, da opravi in gresta skupaj dalje.

Postavila sem se v vrsto za gospodom. Gospa tiho in ne reče nič, ogleduje si razglednice. Ko se je poštna uslužbenka vrnila, se gospa postavi v vrsto vzporedno, pol metra od mene. Spet ne reče ničesar. In ko gospod pri okencu opravi, se gospa dobesedno zapodi k okencu, ter uslužbenki hiti razlagati, kaj bi rada. Jasno je, da mi v svoji strahopetnosti ni namenila niti pogleda.

Razjedilo me je do konca. Je tako težko reči "Gospodična, grem lahko pred vami, imam samo eno pismo?", (ko sem se postavila v vrsto) "Gospodična, tudi jaz čakam v tej vrsti", "Gospodična, me lahko spustite naprej, bom hitro opravila..."

Ne, taka osnovna vljudnost je za Slovence preveč. Delajo se kot da te ne vidijo in ne opazijo, čeprav sama vem, da to ni možno. In ko naredijo kaj narobe, nikoli niso toliko junaka, da bi rekli oprosti ali žal mi je.

Žal to ni edina taka izkušnja. V Cankarjevem domu se v vrsto za plašče ob koncu predstave tradicionalno vrivajo vsi. Od študentov v kavbojkah do uglajenih gospa, ki za vratom nosijo pol draguljarne. Vsi gledajo stran, nikoli te ne pogledajo v oči, ampak se vsakič, ko se vrsta premakne, zrinejo bolj proti ospredju. Kot da jim tista minuta, ki jo prihranijo z vrivanjem toliko pomeni. Nikogar seveda ne briga, kaj s takim nonšalantnim ignoriranjem sporočajo okolici. In da jim, ko bodo sami prejemniki takega obnašanja, to ne bo prav nič všeč.

Gospe, ki se je na pošti s tako malo takta in vljudnosti vrinila predme, sem ob odhodu poslala ubijalski pogled. Samo upam lahko, da bo drugič bolj premislila, preden se bo grebla za ukradene minute.

Labels: life, random ramblings

Went running again tonight and I did so much better than on Wednesday! Usually the first time is pure bliss, but the second time is a nightmare. Everything hurts, I can't seem to catch my breath, my breathing and moving is out of sync...

But today was a charm. A relative charm, since I'm still light years away from the form I used to be in. I did a grandma-style slow jog, but my average heart rate was 168 nevertheless. I believe that the heart will adjust given sufficient practice and time, as every time I stop running for a while the heart rate jumps back up to what it used to be.

Anyway, there's still a lot of coordination of the legs&breathing to do and it's not yet as much of an enjoyment as I remember it to be, but I (hope I) will persevere.

P.S. Now you can tell me what you think of my blog in a brand new poll. I used to think that embedding a poll in my template would be easier, but with a bit (OK, a load) of help from boyfriend, the thing now seems to work.

Labels: random ramblings, runner wannabe

So after many complications we're finally in London. When we arrived at the ariport the car suddenly broke down and the person who drove us to the airport had problems getting back home. But at least, I thought, we were at the airport early enough. But a real shock awaited us when we got to the hotel. The receptionist said we hadn't booked a room, which we had as we also had a booking confirmation. I thought I was about to faint. Luckily he had a double room free. How on Earth we managed to recieve a booking confirmation by the hotel's manager (who is currently conviniently on vacation in Portugal) I don't know.

Another shock awaited us when we tried to unlock the room designated to us - there were people inside. Turns out the receptionist only made a mistake and we now have a room and we won't even have to switch rooms at any point.

Only when we got back to the hotel in the evening and saw the "no vacancies" sign put up did we realize just how lucky we were. No reservation and we got a room anyway.

Today we went to pick up the tickets to the Podcasting event and we're sitting in the Front area. But when we arrived at the bookshop we were stunned to see people already queuing for the release of Deathly Hallows. There are about 40 of them there right now and judging by the newspaper articles they've been there for two days. And now dare call me a real Potter fan.

Labels: Harry Potter, london, random ramblings

Remember I told you about a research I was planning on doing? All the business concerning that came to a halt when I found out that my original mentor was a candidate for the post of Slovenian ombuds(wo)man. She went on to secure that title, which made me proud and I congratulated her warmly.

However, she seems to be very busy in her current job (and she is right to be, for I know her to be a very hardworking person) and the progress on my research has been zero to none.

Then I asked another professor of mine with whom I am in very good relations and she consented to be my mentor. I accidentally met her a few days ago and she promised to start working on the project now that she has a bit more time and we're probably meeting in a bit more than a week. Hooray! After almost a year, I'm finally setting to work. I'm excited.

Labels: medicine, random ramblings

What's the point of attending a congress for bloggers? Many people have said that when they meet other bloggers, they end up talking about - you guessed it - blogs.

What is there to talk about blogs? (Besides the most obvious and polite I only read your blog once and fell asleep while doing so your blog is so very interesting!) I know very little about web design (am not really that much into knowing more, because so long as I make good muffins I hope to get an excellent design for free - or for muffins), much less about web 2.0 (besides the fact that a whole lot of blogs are dedicated to this very interesting topic). I have no interest in listening to a lecture on how to write a successful blog, because I already know that when I posted my photo in my new push up bra along with some very detailed descriptions of my sex life, I'd be number one on Slo blogi in half a day. Much less do I want to get to know more about politics. And no, I'm not that much into earning money while blogging, either - although a stash of money would come handy right now. (In my view of things all personal blogs should be devoid of any sort of ads, commercials and "favours" to friends. Unfortch, such blogs are hard to come by these days.)

I like reading certain blogs, but I have no idea what I would talk about with these bloggers if I met them in person. I'd probably gorge myself on cookies.

(Actually, a couple of questions come to mind... I'd ask Hirkani what those other secrets to her weight loss are, I'd give a heads-up to Afrodita and I would pout my lips every time I accidentally found myself in the vicinity of Lilit - which would happen very often. Then Ill-advised would get asked where he works, because I have this predetermined notion about him and his job - although I might be totally off - in which case I don't even want to know. And Ambala should just reserve a bed for me, because we have a lot to talk about.)

But, anyway, I'm not going to attend Blogres for several reasons:
1) I have exams at that time and cannot afford to miss a whole day (right now I don't think I can miss two hours),
2) I have VERY important exams in that same month,
3) Apart from the "creative writing" workshop I don't really find anything interesting in the programme,
4) I'm not really very sociable (or a lot of fun when I try to be sociable - have just never fully mastered the "circulate the room" hard core rule of social events; but then again, perhaps Bridget Jones isn't the best source of advice in that area of life),
5) I'm awkward around people - and a fresh new reason:
6) I have exams at that time.

So, why are you (not) going?

Labels: blog business, random ramblings

After a bit of clicking and reading two days ago I figured out that there's a "popular blogs" list on SloBlogi. The first few blogs - well, no surprizes there - but then on 44th place, all modesty and no false pretensions, was a baby I could as well call my own - the blog you're currently reading.

My initial reaction was: "Are you sure this isn't a rude April's Fools Day joke?" Especially considering that I am ahead of some really good blogs (which I enjoy reading) like Jinov svet and Vinci arhivi. This blog also beat (admittedly only by a few places) the several awards winning, blog-of-choice, blog of the year, several times most popular blog - My So-Called Blog. Now - everything is nice and dandy, but how is something like this even possible? Also taking into account the fact that this blog is only the fourth English language blog on the list.

Dear readers - as much as you're welcome, I have no honest idea as to why you keep coming here. I haven't been posting frequently for the last six months and it's been ages since I last wrote a very good, thoughtful post. In any case - thanks for voting for me. - AAAAAnnnd if you write a comment in the next 2 hours, you're also entitled to a very special offer - you get to ask me to write a post on a subject of your choice.

Labels: blog business, random ramblings

I've been sitting glued to my chair for an hour reading about the gooey mess that has been spreading in Slovenian blogging community for the last few days. I'm not going to link anything, because frankly (and please forgive the crude and rude imagery) when the shit hits the fan I don't want to be anywhere near. Although, admittedly the safest place is right under the fan itself. And that's part of the problem.

But in a nutshell: a person considers that (s)he is experienced and worldly-wise enough to be able to stand up and once and for all (in a loud voice) tell the good from the bad. And from that high and all-knowing position, this person considers him-/herself capable and (apparently) called for just such a task. This person considers his/her views to be correct and acceptable, whereas views of other people (should they differ from this person's views) are just plainly wrong.

Now - because I think Mahatma Ghandi had a few very good ideas, let me quote one of his better ones. Be the change you want to see in the world.

And from that follows I'm going to be the change I want to see in Slovenian blogosphere. So here I openly and warmly welcome to my blog people of different beliefs, different views, different ethnicity, different sexual orientation, career-driven women, who don't want to have children and men who do the dishes every day so their women can sit down and read Vogue. Welcome! I appreciate you just as you are, because the world would be a much duller place if everyone had children and thought that made you special or better in any way.

I think a few blog changes are in order... :)

Labels: blog business, random ramblings

And because boyfriend was so kind, I only paid 15€ for it. The only problem with studying in bed is that it gets warm and cozy under duvet and natually one gets sleepy and - wakes half an hour later. That in itself isn't such a problem. But if it happens four times a day - then it might be a problem.

And by the way, boyfriend is planning on taking me somewhere, but wouldn't say where. I'm completely beside myself with happiness and excitement, constantly asking him where he'll take me. So far, he's been tight lipped about the whole project, but maybe if I'm persistent he'll either tell me or go nuts.


And now I'm going back for some more studying...

Labels: random ramblings

It's not often that I would sit in front of TV for almost two whole hours, however on Thursday I did just that. I came to the living room in time to see the beginning of this week's Trenja (a more serious talk show). This week all participants in the show were women so as to celebrate 8th March. They tried to focus on some of the problems women are facing today, but failed admirably.

While Position Female is very warmly disposed towards one of the participants, a singer, Saša Lendero, I am not so easily convinced. The aforementioned singer said that she disliked how today women are constantly being manipulated and stripped of their confidence, because the industry today is setting very high (if not unattainable) goals for women regarding beauty. All very fine and dandy, if she were not part of (the people who create) the problem. A few years ago she increased her bust size (while having denied surgery), which was probably the sole reason for rocketing her into the orbit of fame, she takes meticulous care of her looks and I haven't seen one photo of her where she wouldn't wear make up or have her hair done. She also wears heavily decoleted dresses or very short skirts. While all this sweet talking is a sure-fire way for success within the masses, she could hardly convince anyone who has a bit of common sense. Sadly, none of the other participants in the studio had anything to say about how she seems to posess a double set of morals.

But even before that they aired a short clip in which the holder of the Miss Hawaian Tropic licence for Slovenia, a succesful business man, Rajko Hrvatič, criticized Slovenian women for not investing much in their looks, claiming that in the West (where even milk tastes better) women are much more attentive to the little details.

If Saša Lendero didn't do herself a favour, then don't get me even started on Rajko Hrvatič. (Though I will anyway.) How does a man, who's going noticeably bald, without the single intention of doing anything about it, who has very visible deep wrinkles all over his face, and is steadily gaining weight DARE judge women and criticize them??? Oh my God, what was the last time he looked at himself in the mirror? Sadly, this wonderful opportunity for letting women know how subtly they are being manipulated by fugly older men, was passed in the show as well. And not to mention that mean BMI (body mass index) is much higher in the USA than in Slovenia. Talk about not taking care of yourself!

Part 2:
what bothered me also was a statement made by a successful business man, Matjaž Gantar. He claimed that the reason women aren't as successful business-wise is that they spend too much time on paid leave (when they're taking care of their children). He estimated that time added up to 10 years in which their male counterparts built their careers, but women were still what they were before they had children. Gantar has four children of his own. So should we presume that being the nice dad that he is, he never staid at home when his children were ill? That he not once staid at home to help his wife with a newborn child?

And again, none of the women in the studio were so brave as to point that little spot of bother out. Gantar almost gave a confession of being a man who demands his wife to do all the children-related work and none of the women in the studio found anything to disagree with there. Am I so wrong in supposing that when two people decide to have children together it is the responsibility of both, not just one of them (usually the mother) to stay at home, taking care of children, when they're ill?

Further on it just bothers me immensly - so much so that I cannot give it a pass, although this mention will probably get me under severe pressure and scrutiny - that when it comes to women all stereotypes apply. If you wear high heels, a mini skirt and - God forbid - make up, then you're most certainly a bimbo, who thinks 1941 is the year Columbus sailed the Ocean blue.

And why are all the women who think they're following fashion trends (when in reality they're about 2 to 3 years behind the current trends) suddenly second class citizens, who should be despised for choosing to wear almost matching shoes, skirts, trousers etc.? Any why should you presume that just because one is dressed up to the nines that they spend their entire days trying out clothes and aplying make-up?

And as far as I know - not following the trends has become a trend in its own right. Besides - what is a trend anway? Is it what designers put on the catwalk? Is it what 70% of women wear thinking that they're wearing the latest fashion? Could it be something only 3% of people wear? If one part of your life does go according to trends (e.g. taking up Pilates, because that's supposed to do miracles for you) should you be labeled a person who follows the trends (regardless of your choices in other areas of your life)?

Why is it that well educated, well read people still abuse stereotypes to make themselves feel good? And why is that everything I/you/we do is of such supreme importance to others? No one approaches me trying to befriend me (or at least get to know me better) yet they all find themselves best equipped to criticize and typecast me.

But something still applies. Ignorance is bliss. And I would have kept my sanity much longer if I didn't bother about all of the above.

Labels: beauty, random ramblings, women

I'm looking for a breakfast tray. After months of studying my back hurts and I'd like to buy a tray which would enable me to sit comfortably in bed and read textbooks. I've found one, but it's 30€ and there is no way in hell I'm spending so much money for a piece of wood.

Such as pictured on the right would be ideal. I don't want leather trays, nor plastic ones as my books are really heavy (hardbound and about 1000 pages) and I want to have the tray for more than a week.

Any ideas or suggestions? (I've checked Ikea's Graz website, but couldn't find anything appropriate.)

Labels: random ramblings