21. september - svetovni dan Alzheimerjeve bolezni
Včeraj, 21. septembra, je bil svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva in spada med demence. Zaradi podaljševanja življenjske dobe se v zadnjih desetletjih srečujemo tako z velikim porastom rakavih bolezni kot z velikim porastom degenerativnih obolenj živčevja. Kljub neozdravljivosti velikega deleža demenc (le 10-15% demenc lahko ozdravimo), danes poznamo zdravila, ki ublažijo potek bolezni in obravnavo bolnikov, ki naredi življenje s to boleznijo prijetnejše za vse vpletene.
Žalostno je, da se država ne želi zavedati bremena, ki ga starejši ljudje zaradi večje obolevnosti predstavljajo za zdravstveni sistem. Tako že leta ne namenja praktično nobenega dodatnega denarja za geriatrijo - čeprav bi ga morala, ker število bolnikov narašča iz leta v leto. Ko je bivši zdravstveni minister Keber predlagal preusmerjanje denarja v zdravstvu v geriatrično oskrbo (in zaradi zmanjševanja natalitete ukinjanje pediatričnih ambulant v krajih, kjer je premalo otrok, da bi se splačalo imeti stalno zaposlenega pediatra), je naletel na silovit odpor javnosti in pomanjkanje politične podpore, da bi se njegov predlog udejanjil. Zanimivo, da niti Desus, stranka upokojencev, ki bi jo zdravstvena oskrba svojih volilcev morala zanimati, ni imela pomislekov in Kebrovega predloga ni podprla. Takrat se nam je zdelo nedopustno, da se mora mladi starš z otrokom voziti 20 minut do zdravnika, nič pa nas ne moti (in nas ni motilo), da je geriatrična oskrba in zdravstvena obravnava dostopna le delčku slovenskih starostnikov, čakalna doba pa 5 mesecev za prvi pregled. Vendar se bomo tudi mi postarali, družbi postali odveč in naš glas ne bo več tako prodoren... Kdaj bomo poskrbeli za svojo prihodnost, če ne sedaj?
Več o težavah zdravstvene oskrbe slovenskih starostnikov in čedalje večjem bremenu degenerativnih obolenj živčevja v današnjem Dnevniku.
0 Comments:
[ Post a Comment ]