Friday, September 21, 2007

Berem Peacehiker - Brez denarja okoli sveta, napisal Matej Sedmak

Lani konec leta sem v knjižnici iskala idealno počitniško branje - nekaj lahkega, a zanimivega; da pritegne, a hkrati ne obremeni. Nekaj kar lahko neobvezujoče prebereš na dah, ali knjigo odložiš neprebrano, če ti ne ustreza.

S kupa knjig sem pobrala pričujočo in si jo zataknila pod pazduho. Res sem jo prebrala na dah. Malo, ker me je zanimalo kaj se zgodi, malo pa zaradi privoščljivega naslajanja nad ljudmi, ki bi za pet minut medijske pozornosti naredili vse.

Peacehiker je Slovenec Matej Sedmak, ki se je nekaj let nazaj odločil za pot okoli sveta. Dlje kot je potoval, bolj se je zanašal na dobrovoljnost ljudi, ki so mu nakazovali denar za letalske karte, ga prenočevali ali ga peljali na obed, ko je bil lačen. Ob vseh tekmovanjih za mis redno zavijamo z očmi, ko barbike serijsko rešujejo svet, ustvarjajo mir, končujejo vojne in nahranijo vse lačne. Ko pred nami stoji nekdo iz mesa in krvi, pravi, da po svetu potuje, da širi mir in ljubezen in da je lačen, ga brez pomislekov častimo večerjo. Je to zato, ker imamo potem občutek, da smo tudi sami nekaj naredili za mir na svetu, ali ker se počutimo krivi, ker sami ne naredimo ničesar v tej smeri?

Knjiga je nastala iz dnevniških, blogerskih zapiskov, ki jih je Matej objavljal s poti. Ker je bil njegov odhod medijsko precej dobro pokrit, in se je s poti tudi kasneje redno oglašal, je sčasoma pridobil zvest krog bralcev, med njimi marsikatero drhteče žensko srce. Žal je Sedmak spregledal, da sta blog in knjiga dva različna medija in da če prvi še prenese slengovsko pisanje, ga drugi - sploh v biografski, potopisni obliki - ne. Veliki deli knjige delujejo kot bi bili neposredno prepisani iz zapisov na blogu (stara, a dobro znana metoda copy-paste), pri čemer pa avtor ne premore niti toliko spoštovanja do svojih potencialnih bralcev, da bi popravil tipkarske, slovnične in druga napake, ki so se ob osnovnem pisanju prikradle v njegovo besedilo. Kljub temu da je bila knjiga domnevno lektorirana (navedba lektorice), pa vsekakor ne deluje tako. Tudi krajši del knjige, kjer dobesedno navaja svoje pismo, napisano v angleščini, je s slovničnega vidika napisan ubogo; Sedmak pa očitno niti ne pomisli, da bi kot opomno dodal slovenski prevod besedila, saj očitno predvideva in privzema, da bi morali vsi bralci njegove knjige razumeti angleško besedilo.

Sedmak pravi, da so v knjigi popisani tudi dogodki, ki so bolj osebni in jih na blogu ni opisoval. Med drugim njegova srečanja s tantrično spolnostjo in nekatera bolj pikantna srečanja z ljudmi, ki vključujejo tudi masturbiranje pred človekom, ki se je predstavil kot Ameriški Indijanec in zdravilec v svojem plemenu.

Vsekakor se zdi, da Sedmak ne zna pritisniti na zavore ob ničemer, kar bi potencialno privabilo nove bralce in nove občudovalce. Tudi ob natančnih opisih (skoraj) spolnega akta.

Najbolj moteč, sporen in moralno-etično vprašljiv pa je način potovanja, ki ga je Sedmak prakticiral. Kljub temu da je iz navedb, kaj vse je vzel s sabo na potovanje (sredi leta 2004: digitalni fotoaparat, mp3 predvajalnik, dlančnik), in dejstva, da mu je oče ponujal plačilo vseh letalskih kart, ki bi jih Matej potreboval, očitno, da so precej finančno dobro situirana družina, je Sedmak vztrajal, da denarja ne potrebuje - čeprav bi ga zlahka dobil doma. (Večkrat na potovanju ga je oče tudi obiskal na različnih delih sveta, kar dodatno dokazuje, da so si doma lahko privoščili drage letalske karte.) Namesto tega je svoj poskus neodvisnosti od staršev začel tako, da je ljudi na cesti pa tudi na internetu prosil, naj mu nakažejo in podarijo denar, s katerim si bo lahko plačal letalske karte in vpisnine za različne tečaje meditacije ipd., ki se jih je udeležil na svoji poti. Prvotni načrt - da si bo denar služil z igranjem na kitaro je opustil; očitno je spoznal in v praksi dokazal, da se da do denarja priti tudi brez dela, dokler advociraš višje cilje.

Na njegovi poti so ga tako preživljali skoraj izključno drugi - med njimi nekateri izmed najrevnejših prebivalcev sveta, ki mu niso odrekli večtedenskega bivanja v svojih hišah. Sedmak ta svoj način izkoriščanja revnejših od sebe upravičuje (in opravičuje) s principom, da je treba samo prositi in dano ti bo. Očitno nima pomislekov in niti ne težav s tem, da bi sebi od ust zanj trgali tisti, ki bi jim po vseh pravilih in po logiki moral dajati on. Če navedem celotno resnico, naj povem, da je večino imetja, ki ga je prenašal s sabo, razdal. Kar je s finančnega aspekta očitno precej majhno poplačilo za vse stroške, ki bi jih sicer imel.

Prav tako je Sedmak po vrnitvi v Slovenijo začel izvajati različne tečaje fotobranja, tantrične seksualnosti, učenja tujega jezika, meditacije ipd. (njegov spisek znanj se zdi neskončen), spretnosti torej, ki si jih je pridobil na poti in za katere so plačali drugi. Za te tečaje pa sedaj prejema plačilo. Očitno je pozabil na princip dajanja drugim, ne da bi za to zahtevali denar. Sam je leto in pol živel od milosti in dobrohotnosti drugih, za svoj čas pa zna zaračunati dobro ceno - en tečaj stane okoli 100 evrov. Prav tako se sama za noben denar nebi udeležila njegovega tečaja angleščine - njegovi blogerski zapisi v angleščini so jasen znak, da Sedmaku ni pod častjo zaračunati za poučevanje nečesa, česar še sam ne obvlada. (Namig: uporaba časa Present Perfect je sistemtično nepravilna.)

Velika ironija Sedmakovega potovanja po svetu je dejstvo, da je nekaj dni po začetku potovanja prenočil v nekem samostanu, kjer je menihu povedal o svoji nameri in o tem, da bo dogodke s poti objavljal na internetu in v drugih medijih. Menih ga je vprašal, če se mu ne zdi bolj smiselno, da bi svojo misijo opravljal v miru in samoti, ne da bi kdo zanjo vedel. A Sedmak brez tovrstne pozornosti očitno ne (z)more. Na svoji spletni strani sproti zapisuje, kje se nahaja in objavlja svoje intervjuje, ki so se pojavili v medijih. Očitno je ugotovil, da je new-agevsko iskanje samega sebe in svojega miru idealen material za sočasno promocijo sebe. Ob očitnem pomanjkanju kritične samorefleksije je pozabil, da s tako pogostim medijskih pojavljanjem tudi čedalje bolj izpostavlja svoja notranja nasprotja in da s tem povečuje možnost, da bodo ljudje uvideli, kdo v resnici je.

Sedmak je eden od čedalje pogostejših ljudi, ki so mojstri samopromocije in znajo spretno vrteti jezik. Ki jim neizmerno godi, da jih ljudje občudujejo, poznajo in imajo za heroje ali vsaj vzornike. Eden tistih, ki se nikoli ne bi zmogil zapreti v kočo na osamljenem terenu, ugasniti mobilni telefon in mirno opravljati svojo nalogo, ne da bi o tem komur koli razlagali - pričakujoč hvalo, strinjanje in pohvalo. Očitna tendenca po odobravanju se pri Sedmaku kaže že v tem, da v celotni knjgi ne imenuje niti ene osebe, ki bi ji prebral svoje ideje in zapise in ki se z njimi ne bi strinjala. Tistemu, kar mu je povedal italijanski menih, ne nameni niti ene nadaljnje misli. Edina menda temna stvar njegove osebnosti, s katero se na poti sooči (in jo tudi razreši), je dejstvo, da ne zna osvajati žensk in da ima slabo samopodobo na tem področju. Seveda v knjigi ne manjka pozerskih fotk z njegovega potovanja.

Damijan Murko je torej talentiran slovenski pevec, Matej Semak pa novi razsvetljenec, ki svojo pot okoli sveta imenuje "šola v mednarodnih odnosih" (Predstavljam si, da se ob slednjem Danilo Türk le blago namehne.) in ki bo Slovence naučil, kako biti srečni, obvladati angleščino in fotobranje ter prakticirati zdravo spolnost. Da ne omnjeamo, da se pri triindvajsetih čuti dovolj zrelega za predsedniškega kandidata. Neliko velik zalogaj za nekoga, ki je na začetku svoje poti mislil, da so geji nekaj nezaželenega, saj ne bodo deležni zveličanja. Morda je že res, da je Sedmak na poti odrasel, a razvoj dogodkov kaže, da ima pred sabo še dolgo pot, na kateri mu nekoliko več kritičnega vpogleda v samega sebe ne bi škodilo. Ne maram ljudi, ki govorijo eno, delajo pa drugo. Ko bi vsaj zmogli biti tiho...

Labels: ,

posted by Nadezhda | 22:00


17 Comments:


Anonymous Anonymous said...

Zelo zelo dober komentar. Sem kar dvakrat prebral.

Kako lepo: ravno na en tak opis sem upal, preden sem kliknil na tvoj link pod bookmarks...

-Sandi


Blogger Nadezhda said...

Hvala, Sandi. :) Se pozna, da imam več časa.


Blogger Klemen said...

Citiram: "Prav tako se sama za noben denar nebi udeležila njegovega tečaja angleščine"

In Klemen se nasmehne :) Elementary, my dear Watson?


Blogger Nadezhda said...

Klemen - bom preverila. Skoraj prepričana sem, da sem brala, da se sme pisati tudi skupaj. Morda se motim. Sicer pa - to je edina napaka, ki si jo uspel najti? Jaz vem za vsaj še 3. :)


Anonymous Anonymous said...

http://volkec.blog.siol.net/2007/08/20/odprto-pismo-mateju-sedmaku/


Anonymous Anonymous said...

Niti tečaja tantrične seksualnosti se ne bi udeležila? :)

Zna pa seveda vse, kaj si pa misliš. Takšni ljudje vedno znajo vse. Na koncu koncev je vendar najbolj pomembno, kako se znaš prodati, ne kaj v resnici zmoreš. Videz je bolj pomemben od vsebine.

Ampak, pomisli, tip je izdal knjigo! Verjetno bo še drugo in tretjo in četrto, nekaj kar marsikomu ne bo uspelo, pa če se še tako trudi. Z vsem bo dobro zaslužil in kdo bo potem bedak? On, ki bo imel denar in še kakšno 'drhteče žensko srce' na pladnju, ali njegovi kritiki?


Blogger Nadezhda said...

Anonimni/-a - hvala za tole povezavo. Prebrala sem vse in večina ljudi se strinja z mojimi predpostavkami. Poudariti moram, da za pritožbe nad njegovimi tečaji predhodno nisem vedela.

Jin - ne, niti tega ne. Me ne zanima, tudi potrebujem menda ne. :)

Seveda je pomembno, da se znaš prodati, celo če si sicer resnično strokovnjak na svojem področju. Danes je res velikokrat videz čedalje bolj pomemben in to me osebno moti. Trudim se, da se posvetim vsebini, ne fasadi.

To, da je izdal knjigo samo na sebi ni nič bolj impresivno od dejstva, da je kandidiral za predsednika. Slednje lahko stori vsak, ki je polnoleten državljan RS, knjigo pa lahko v samozaložbi izda vsak, ki ima denar. Tega Sedmaku očitno ne manjka. Knjiga je napisana preslabo, da bi jo v taki obliki objavila katera koli od renomiranih založb.

Zame bedak nikoli ni tisti, ki ostane zvest samemu sebi in ki ponoči mirno spi. Četudi to pomeni, da se nikoli ne pojaviš v revijah in na 24ur.com. Večinoma se ljudje, ki hlepijo po slavi niti ne zavedajo njenih labih strani. Tako ali tako pa je v Sloveniji slaven lahko vsak, ki ima pogum biti glasen. Vprašanje je, ali je take vrste nastopaški pogum tisto, kar pozitivno odlikuje človeka.


Anonymous Anonymous said...

'Zame bedak nikoli ni tisti, ki ostane zvest samemu sebi in ki ponoči mirno spi.'

Ah, ti si v manjšini :)

Ne, res, gledam in vidim, kakšne vsebine se prodajajo in ne morem sklepati drugače. Že res, da se ljudje zgražajo, kupujejo pa še vedno.

Povej mi, kaj je narobe z nami, da se bomo ukvarjali z ljudmi, ki so glasni nastopači, medtem pa bodo dobri, iskreni ljudje počasi bledeli, ne da bi jih sploh opazili, dokler neopazno ne bodo izginili?

Postali smo, ali smo že vedno bili, pozunanjeni ljudje, ki ne bi znali spoznati prave vrednosti, pa če bi nas kdo z njo pol ure tepel po glavi.

Ne kritiziram nikogar, sploh ne tebe. Sam pri sebi sem opazil, da bolj provokativen kot kdo bo, tudi če mislim, da je največji idiot, več misli mu/ji bom posvetil. Na drugi strani pa se bom mnogo manj ubadal z ljudmi, za katere mislim, da si to zaslužijo.

Tako se počutim ob tem Sedmaku. Prebral sem skoraj vse komentarje na povezavi, ki jo je dal anonimnež. Šel sem na spletno stran tega človeka. Navsezadnje sem prebral tudi tvoj prispevek.

Hudiča, kdo ve koliko minut sem posvetil razmišljanju o tem človeku, o njegovi kandidaturi, o knjigi, o tem kako je moral izkoristiti ljudi po svetu, kako je moral prizadeti mnogo ljudi, ki so mu naivno verjeli.

Ah, kako mi je žal, da sem takšen, da smo po večini vsi takšni, da vsi po vrsti padamo na te finte izkoriščevalcev in manipulatorjev, ki se igrajo z našimi čustvi in pozornostjo in lepo služijo.

Sorry za to 'gnjavažo', preprosto sem moral napisati, kaj si mislim.


Blogger ambala said...

Vsake toliko se najde kdo, ki pametuje in pridiga neko novo resnico, neko novo zveličanje. Leta niso pomembna, večinoma pa prodajajo stare reciklirane ideje. Tako ejtudi pri tem gospodiču.
Tudi mene moti rpevelik evforija, ki je zelo nepristna, kandidatura za prdsednika, ki bi seveda morala že po sami naravi v nasprotju z neko razsvetljensko idejo, ter "izkoriščanje" naivnosi ljudi. Ali pa prijaznosti, kakor se pač vzame. Vsak tak "prerok" ima svoje učence, tudi ta jih bo imel. Mene ne zanima in se z njim ne bom ukvarjal v prihodnosti.


Blogger Nadezhda said...

Klemen - hvala za opozorilo. Sem preverila in odkrila, da sem živela v zmoti. Edino pravilno je pisanje narazen.

Jin - Tisti, ki se zgražajo, pa še vedno kupujejo, berejo ali nasedajo, so pač dvolični in (vsaj v tem pogledu) šibki, ker ne zmorejo prekiniti tistega, kar razumejo, da jim škodi.

Že dolgo se z lastnim zgledom "borim" proti prvim vtisom. Trudim se samo sebe vsakič znova opominjati, da tisto kar je popularno, glasno in povsod ni nujno najboljše. Trudim se iskati tisto, kar me globoko izpolnjuje in ne tisto, kar se mi v pomanjkanju odločnosti za izbor ponuja samo od sebe. Kar malo fanatično zagovarjam in se borim za pravico do izbire.

Ljudje pravijo, da nimajo časa za poglobljeno oceno, zato se zanašajo na prvi vtis, ki pa je velikokrat površen, netočen in zato napačen. Tisti, ki si ni pripravljen vzeti več časa za temeljitejšo oceno bo pač večino časa trpel zaradi plitkih odnosov in nepoglobljenega razumevanja. Tolažim se tako, da vem, da se človeka, ki je zmožen poglobitve v neko idejo/fenomen in zmožen kritičnega razmišljanja v veliki meri ni mogoče naplahatati. Ali pa je vsaj to težje.

Meni se čas, ki sem ga namenila Sedmaku ne zdi izgubljen. Tako ali tako bi ga porabila. In če sem že potrošila čas z branjem knjige in pisanjem bloga o njem, potem se mi zdi prav, da fenomen tudi toliko raziščem, da lahko določene trditve podkrepim z dokazi. Je pa vsak tak primer - v mojem življenju jih na srečo ni preveč - šola. Ponovno opozorilo.

Mislim pa, da je izgubljen čas, ki sem ga preživela, ko sem se živcirala zaradi naivnežev in sledilcev, ki nekritično nasedajo Sedmaku. Ampak sem se spet opomnila, da je vsak odgovoren za svoje življenje in za svoje odločitve in izbire. Vsak ne morem ne razsvetliti, ne rešiti. Vsak odgovarja zase. Mene to mišljenje pomiri. Res je, da se včasih živciram zaradi istega razloga kot ti - ker so opazni in glasni večinoma ljudje, ki nimajo kaj povedati ali česa bistvenega prispevati. Ampak spet - kdor bo iskal, ta bo našel tudi tisto, kar je globlje zakopano. Tisti, ki ima premalo časa, da bi se posvetil zadevi, pa je očitno zadovoljen s povprečnostjo oz. se niti ne sekira. Saj veš - ignorance is bliss.

Sploh ne gre za gnjavažo, ker tudi sama kar pogosto o tem razmišljam. Ampak - kot sem rekla - prepričanega je težko, če ne nemogoče, prepričati. Na tebi pa Sedmak ni nič zaslužil. Morda nekaj časa; ampak ker si si vzel čas zadevo temeljito premleti in si o njej izoblikovari svoje mišljenje, se zate tu Sedmakova zgodba konča. :)

Ambala - te "nove" resnice in "nova" zveličenja so večinoma (kot ugotavljaš tudi sam) reciklaža starih; tistih, ki so ljudem blizu in ki zagotovo vžgejo. Že to je moj prvi zadržek pri vseh teh novodobnih odrešiteljih. Ne vem, če je to verodostojen dokaz, ampak meni Sedmak deluje zelo prisiljeno in vsaj po dveh minutah video posnetkov, ki sem si jih ogledala na Vest.si (napoved njegove kandidature) tudi slabo vešč javnega nastopanja - če odštejemo pogum, ki ga tovrstno početje in ekspozicija terja.

Jasno je, da imajo vsi ti preroki svoje učence, ker je narod v splošnem ponavadi še bolj izgubljen in išče nekoga, ki jim bo razkadil meglo. Pri tem pa vsi serijsko pozabljajo, da lahko meglo v glavi razkadi samo vsak sebi.



Se opravičujem za pozne odgovore; do včeraj sem bila na počitnicah brez internetne povezave.


Anonymous Anonymous said...

Nadezhda!

Lepo je prebrati obširen komentar na knjigo Mateja Sedmaka, vendar je tvoj za nepoznavalca lahko dober, za tiste, ki pa Mateja poznamo pač ne.
Nisem ravno tesen Matejev prijatelj, vendar ga bežno poznam, tako da lahko podam podrobnejšo razlago.


Se strinjam s teboj, da knjiga slovnično ni najbolje napisana, prav tako tudi zgodba sama ni najbolje predstavljena. Vendar, treba je vedeti, da Matej ni pisatelj ter, da je prva njegova knjiga. Njegova želja je bila samo predstaviti njegovo pot. Pot je lepo predstavil, čeprav ne na "naj-pisateljski" način.

Njegovi seksualni doživljaji na poti se tudi meni ne zdijo preveč okusni, vendar si napačno zapisala, da s tem ni pritegnil novih bralcev. Še enkrat on je želel prikazati njegovo pot okoli sveta, ne privabljati bralcev, ki jih pač ne zanima njegova seksualna plat.

Tudi zate nabolj moteče in sporno dejstvo, se pravi njegova finančna podpora potovanje je po moje napačno razložena. O tem bi lahko napisal še sam eno kratko knjigo, pa vendar. Matejeva družina je le povprečna slovenska družina. Nikakor bogataška. Verjemi, pa da bi marsikateri starši dali sinu zadnji dinar, če bi vedeli da nima za hrano ter za to prosi naokoli. Prav tako bi ga v letu pa pol, kolikor ne bi videli svojega otroka prišli obiskat kjerkoli bi bil, če bi le lahko.
Matej je pač tak človek, ki mu ni težko "žicati" naokrog za vse dobrine, ki jih potrebuje. In zaradi tega je zavračal denar od staršev. Ker je želel preveriti, ali lahko človek preživi v svetu s pomočjo solidarnosti in druge dobrote ljudi, ne pa zato, ker bi želel revnim pobrati še tisto malo kar imajo, domačim pa pustiti "bogastvo".
Upam in verjamem da nisi ti takšna kot je večina ljudi, ki so Mateju nevoščljivi zaradi tega ker mu je uspelo prepotovati svet in obiskati toliko držav brez lastnega denarja oziroma na "tuj račun".

Sam gotovo ne bom odšel k njemu ne na tečaj tantrične seksualnosti ne na tečaj fotobranja, ker me to ne zanima. Če še koga to ne zanima naj pač ne gre in pusti tistim, ki jih to zanima naj gredo ne glede na ceno. Sem pa prepričan, da če bi kdo prišel k njemu in ga prosil, če lahko obiskuje tečaj brezplačno zaradi določenih razlogov, bi ga zagotovo pustil.
Pa še to, matej vsekakor ni učitelj in poznavalec angleščine, je pa prav gotovo govorec. Tudi zdravilci niso zdravniki, pa vseeno zdravijo kot bi to bili in jih celo država pri tem podpira.


Se pa strinjam s teboj, Matej zna vrteti jezik in vplivati na ljudi. Zna jim nekaj predstaviti bolje kot drugi in rad bi da bi ga drugi poslušali. Če pa je to vredu ali ne pa naj presodi vsak sam.

Čeprav je res videti, kot da branim Mateja, temu ni tako. Rad bi le predstavil moje mišljenje. V marsičem se ne strinjam z njim, še najmanj z predsedniško kandidaturo, za katero mu nisem dal podpisa, pa me je prosil zanj.

Drugače pa se mi zdijo tvoji komentarji zelo dobri in bi bilo lepo podebatirati še o marsičem.


Blogger krtek said...

Zelo dober komentar si napisala, Nadezhda. Sem ga prebral sele sedaj...

Popolnoma se strinjam s tabo, kot bi mi brala misli. Prijatelj, ki je osebno spoznal Sedmaka, nam je pred letom govoril o njem. Takrat sem bil kar navdusen nad njegovo filozofijo o solidarnosti, katero omenja anonimnez. Ravno zaradi te ideje, se mi zdijo toliko bolj pritlehni vsi ti njegovi tečaji, ki stanejo še in še. Poleg tega je fant (baje) dal skozi marsikateri tečaj v Londonu, ki mu ga je plačal oče. Res niso najbolj revni...
Upal sem, da bo kaj pametnega potegnil iz svoje izkušnje pa je kot kaže le še eden v množici new-age wannabe pospetnežev. Hvala bogu, da je vsaj s tem, ko ni zbral 5000 podpisov dobil malo čez hrbet.


Blogger Boris Turk said...

>Prav tako se sama za noben denar nebi
>udeležila njegovega tečaja angleščine -

Ammm... nebi se pise narazen. Pravilno je "...sama ne bi udelezila..."


Blogger Nadezhda said...

Boris - hvala za pripombo. Če bi prebral tudi komentarje, bi videl, da smo o tem že diskutirali. Najbrž si tudi ugotovil, da sama ne ponujam tečajev slovenščine. Hkrati pa stavim, da znam slovensko in angleško veliko bolje od Mateja. Ne samo da tečaja ne potrebujem, zdi se mi pod vsakim nivojem, da objaviš knjigo, v kateri mrgoli tipkarskih in slovničnih napak. Spoštovanje bralca pa tako!

Krtek - na tvoj komentar sem povsem pozabila. Prosim, oprosti. Ne trdim, da sem napisala absolutno resnico o Mateju, ker ga ne poznam osebno. Sem pa izpostavila nekaj nekonsistentnosti, ki so razvidne že iz knjige, očitno pa moteče tudi v vsakdanjem življenju - vsaj za tiste, ki ga poznajo. Vem, da obiskuje neke tečaje v Londonu - ravno sedaj je menda tam za pol leta. Morda kdo ve, za kakšne tečaje gre?


Anonymous Anonymous said...

Zanimiv komentar in popolnoma na mestu. Sicer Sedmakove knjige nisem prebrala, imam pa prijatelja, ki mu je nekaj časa (pre)zvesto (za moje pojme) sledil. Meni je od vsega začetka nekaj zelo smrdelo in nisem preverjala kaj bi to bilo ... Sem se raje takoj umaknila dovolj proč.

Kar pa se tiče nepisateljskega sloga pisanja knjige ... ne glede na to ali je to prva knjiga ali stota - nekvaliteta ne more in ne sme biti izgovor. Nikoli. Zato pa so samozaložniške knjige na tako slabem glasu. Ker ne grejo skozi vse mline založništva, ki naredijo knjigo primerno za v javnost. So tudi svetle izjeme, seveda. Ampak tu očitno ne gre za to ...


Blogger Nadezhda said...

Saj sem rekla - knjiga je bila izdana v samozaložbi in morda je bil eden od razlogov za to dejstvo, da je v taki obliki ni želela izdati nobena druga založba.

Hecno mi je bilo dejstvo, da naj bi bila knjiga lektorirana, pa so v njej številne napake; stvar večino časa deluje kot obogaten copy-paste iz njegovega bloga. Meni se to zdi patetično. Leto in pol potuješ po svetu in namesto, da bi (vsaj iz spoštovanja do bralcev) knjigo napisal na novo, kopiraš iz bloga ipd.


Anonymous Anonymous said...

@ anonymus

>>>Tudi zdravilci niso zdravniki, pa vseeno zdravijo kot bi to bili in jih celo država pri tem podpira.

Stvar debate. Sam sem mnenja, da je predvsem placebo efekt tisti, ki zdravi. Nadalje vidim etično vprašanje v tem, ali lahko zaračunam nekomu, da sem mu pomagal pri samoprevari? Medtem pa za uradno medeicino zmanjkuje denarja...

Morda je moje mnenje nekoliko skrajno, pa vendar. Predlagam naslednje čtivo: http://www.kvarkadabra.net/article.php/Zdravilna-moc-misljenja




[ Post a Comment ]