Saturday, January 24, 2009

Osemnajst prodorno ožigosanih


Zdravnik doc. dr. Uroš Ahčan je predstojnik oddelka za plastično kirurgijo v UKC Ljubljana in strokovnjak, ki se velikokrat odzove na različna (večinoma negativno nastrojena) pisanja v medijih.

Žal njegovega prispevka v Finance (20. januar 2009) ne morem kopirati v celoti, je pa ob registraciji (čemu že?) dostopen vsakomur, ki je pripravljen zaupati svoj spletni naslov.

"Blaž (četrtouvrščeni): specialist kirurg in hkrati doktor znanosti, docent je za redno delo novembra prejel 4.600 bruto ali 2.300 neto. O. K. Za večino primerno plačilo! Kaj pa dodatnih 7.100 bruto ali 3.500 neto za dežurstva in nadure? Škandal?!

"V mesecu novembru sem bil v službi štiri vikende od petih (dva dežuren in dva v pripravljenosti). Če sešteješ vse ure na plačilnem listu, dobiš 453,5 ure (povprečna mesečna obveznost je 174 ur), temu lahko prišteješ še neaktivno pripravljenost 112 ur v okviru Slovenije transplanta, kar je skupaj 565,5 ure na mesec, ki je imel 720 ur."

Poročilo o opravljenih urah za november (novinarju vedno dosegljivo!)

Dežuren: osem dni. 1., 2., 5., 17., 19., 25., 29., 30. novembra. V dežurstvu je poleg preostalega dela opravil 23 operacij. Pripravljenost za transplantacijo jeter: 10., 15., 16., 18., 20., 28. novembra. Pripravljenost za multiorganski odvzem (ledvica, jetra, trebušna slinavka): 3., 4., 14., 22., 23., 27. novembra. Dodatni program (krajšanje čakalnih vrst): 4. in 24. novembra: osem operacij odstranitve žolčnika in operacij kil. Zaradi bolezni je izrabil dva dni letnega dopusta in bil 8. in 9. novembra prost (edini vikend v novembru!).

Kaj je aktivna pripravljenost za multiorganski odvzem in presaditev?

Po delovnem prazničnem vikendu 1. in 2. novembra se je spominu na umrle svojce poklonil 3. novembra dopoldne. Popoldne je bil obveščen o multiorganskem odvzemu. Odvzem je začel ob 23. uri in ga končal ob štirih, 4. novembra, po odvzemu ledvic in jeter je takoj nadaljeval pripravo jeter za presaditev in nato v rednem delovnem času asistiral pri presaditvi.

V petek, 21. novembra, popoldne je otroke odpeljal na trening plavanja in se predčasno vrnil zaradi klica za multiorganski odvzem. Ob 21. uri se je odpeljal v UKC Maribor in se vrnil v UKC Ljubljana ob 5.30.

Dragi kolegi in preostalo osebje v UKC, ostanite mirni. Brez nevoščljivosti, nič ni bilo lahko pridobljeno. Bili so znoj, solze, smeh, up, obup. Petdeset odstotkov je vrnil državi.

Sočasno je na borzi izgubil za starost in študij otrok privarčevano letno plačo, v obliki vrednostnih papirjev. Sram vas bodi, nespo[s]dobni finančni analitiki, ekonomisti, bančniki!"


Vsaka medalja ima dve plati in dr. Ahčan dobro prikaže tisto, ki se je mediji ne trudijo osvetliti. V tem duhu tudi pojasni, da za zdravstveni sistem niso nujno najdražji tisti zdravniki, ki so veliko plačani, pač pa tisti, ki dobijo nesorazmerno veliko plačo glede na kvaliteto in količino opravljenega dela. Poleg tega največji stroški v zdravstvu niso za plače, pač pa za zdravljenja, kjer so včasih neprimerno ravna z razpoložljivmi sredstvi.

"Za mercedesa sem pripravljen plačati veliko, ker pričakujem veliko. Težava je, če za yuga plačam ogromno. Najdražji zdravniki so tisti, ki jih ni na seznamu in so zgolj navzoči na delovnem mestu za dobro plačilo. Tisti, ki so pogosto na bolniški (zadnji dve leti nihče izmed plastičnih kirurgov ni bil na bolniškem dopustu). Dragi so tisti, ki se odločijo za napačno zdravljenje. Tisti, ki ne priznajo, da bolezen ni ozdravljiva, in bolnika vključijo v program zdravljenja za 100 tisoč.

Tisti, ki v terminalni fazi bolezni namesto iskrenega pogovora napišejo še za pet tisoč in pet tisoč zdravil. Tisti, ki opravijo še 16 dodatnih preiskav, ker se bojijo tožbe. Graditi moramo na znanju, kakovosti, učinkovitosti, preprečevanju in priznavanju napak (plačujemo zavarovalnino), zaupanju, srčnosti. Najbolje plačani, ki pokažejo poročilo o opravljenih urah, vrsti in kakovosti dela, nam morajo biti zgled in motiv."


In za konec - osnovni problem poročanja o zdravstvu v Sloveniji - strokovna nepodkovanost, nenačelonost in iskanje škandalov tam, kjer jih ni. Vse skupaj začinjeno z nekorektnim poročanjem in s skrbnim izbiranjem objavljenih informacij prikrivanje resničnih problemov, s katerimi se sooča slovensko zdravstvo. Problemov, o katerih povprečni Slovenec ne ve ničesar, saj o teh temah resnicoljubni novinarji ne pišejo člankov.

"Pove naj, kaj je dobro in kaj slabo. Sicer to ni več kritika, temveč jamranje, zavajanje, širjenje nestrpnosti. Odmik od bistva. Vse pohvale dr. Breclju, ki opozarja na napake in slabosti sistema. Toda nikoli in nikjer nisem prebral, da so operacijske dvorane na OI najsodobneje opremljene, prostorne, omogočajo vrhunsko kirurgijo, ki poteka vsak dan. Osebje je prijazno, strokovno, požrtvovalno, ozračje v operacijski dvorani prijetno."
Priporočam v branje.

Labels: ,

posted by Nadezhda | 14:56 | 2 comments | links to this post

Friday, January 16, 2009

Astronomske plače in javna zgražanja

V člankih o višinah plač različnih javnih uslužbencev se v zadnjih dneh kot rekorderje posebne vrste omenja zdravnike. Ob tem novinarji seveda računajo na polno mero javnega zgražanja in ogorčenja - skoraj prepričana sem, da bo Uroš Slak naslednji četrek (kot že tolikokrat doslej) o teh "šokantno" visokih plačah polemiziral v Trenjih. Novinarji pa - novinarskemu poklicu v sramoto in kot smo tega že navajeni - pišejo v popolni odsotnosti perspektive in okoliščin, v katerih so te plače izplačane. Jasno, saj sicer ne bi šokirali nikogar. Površno in neinformirano pisanje neke novinarke, ki niti v drobcu svojega pisanja ne upošteva izobrazbe zdravnikov (v povprečju vsaj 10 let univerzitetnega izobraževanja samo da lahko opravljajo ta poklic, da ne omenjamo podiplomskega študija), niti njihovih številnih nadur (ki so na večini oddelkov nujne, ker je po nekaterih ocenah v Sloveniji kar 2000 zdravnikov premalo), dela v objektivno in subjektivno težkih ter zdravju škodljivih okoliščinah, dela v nočnih in vikend izmenah, kazenske odgovornosti in še bi lahko naštevali, pa skorajda ni vredno mojega obsežnejšega komentarja. Da ne omenjam etično in moralno sporne objave imena in priimka ter slike dotičnega zdravnika. Novinarski kodeks v službi šokantnosti in spričo vztrajne negativne drže javnosti proti zdravnikom očitno nima teže.

Bila sem že na tem, da napišem daljši in polemični zapis o tem, a mi je v pomanjkanju časa izvrstno priskočil na pomoč starejši kolega zdravnik in specialist anesteziologije, dr. Dušan Vlahović, ki dela v UKC Ljubljana in že več časa piše izvrsten "insajderski" blog. Ker so zdravniki, ki prejemajo najvišje plače v Sloveniji, njegovi kolegi in ker dobro pozna delo in okoliščine, v katerih le-to poteka, je njegov pogled po mojem mnenju veliko bolj dragocen kot mnenje novinarke, ki svojega dela vsaj v tem primeru očitno ni opravila korektno.

Labels: ,

posted by Nadezhda | 20:01 | 0 comments | links to this post