Berem: Panika, napisala Desa Muck
Sorry, this post is going to be in Slovenian only, sicer I read the book in Slovenian. (As far as I'm aware, there are no translations for the time being.)
***
Desa Muck je zvezda stalnica na slovenski knjižni sceni. Njeno kariero zazanamuje neizbežnost nalepke "best-seller", ki se nesramežljivo prilepi na vsak njen izdelek ter velika zvestoba med bralstvom. Tistim, ki smo odraščali z njenimi mladinskimi romani, sedaj ponuja (prva izdaja l. 2003) roman za odrasle - njen prvi.
Ne glede na plazove pozitivnih kritik in ustoličenje Muckove kot ene najboljših slovenskih humorističnih pisateljic svobodne Slovenije, moji vtisi o Paniki niso tako enovito pozitvni. Morda temu botruje tudi dejstvo, da knjig "tipa Panika" ne berem prav pogosto, niti mi niso posebej ljube in da v mojem svetu na področju knjižnih romanc s humorističnim pridihom še vedno prepričljivo kraljuje Helen Fielding, avtorica legendarne Bridget Jones.
Menim, da Muckovi zagotovo uspe zvabiti vsaj nasmešek, a nizanje nenavadnih, prenapihnjenih asociacij ter pretiravanja pač ni nepresegljiv komični dosežek - niti svež pristop. Tako razen tipičnih komičnih situacij Muckova ne zmore nobenega presežka - zvezda stalnica je situacija (menda se pojavi v vsaki njeni knjigi in pri kateri me ima, da bi nekomu izpraskala oči), o ženski in vsem, kar bo naredila, da bi očarala prospektivnega ljubimca/moža, pri tem pa zanemarila svoja čustva in potrebe. (Kot da je to edini "tip" ženske!) Ne trdim, da ni smešno; vendar ta trend postaja že tragikomičen ali pa osupljivo podcenjevanje (intelektualnih sposobnosti) bralcev. Ob Viktorjih in podobnih prireditvah se Slovenci redno pritožujemo nad primitivnimi vici, ki nam jih servirajo na odru, v isti sapi pa knjigo, ki razmerje med moškim in žensko (tokrat sicer z dodatkom, da gre za od razmerij odvisno žensko) zbanalizira do zadnjega diha in servira že obrabljen humor, povzdignemo do naslova bestseller in jo masovno priporočamo vsem prijateljem.
Razen nekaj kislih nasmehov tako od Panike ni nobenega veselja, celo sama izguba časa. Užitek od branju je majhen, ker s pojemajočim zanosom z vsako prebrano stranjo ugotavljaš, da je vse že videno, frišnega pa samo za vzorec - v obliki zasvojenosti z odnosi, ki v zadnjih letih postaja čedalje bolj popularna tema.
Vseeno je potrebno priznati, da prvo polovico še nekoliko pridržuješ dih v čakanju zanimivega razpleta, druga polovica knjige pa postaja čedalje bolj banalna in predvidljiva, pamet se upira, napol glasno tarnaš nad bedarijami, ki se dogajajo in nato, tik pred koncem knjigo zabrišeš v kot ter si prisežeš, da ne moreš pristati na branje knjige, ki je zmožna tako temeljito omalovževati in tipizirati ženske (da o moških ne govorimo) - čeprav je namen tega pristopa najbrž izvabiti smeh. Vseh dvesto strani romana ne premore nobenega svežega lika, niti enega karakterja, ki ga pri Desi še nismo videli; karakterja, ki bi stal na svojih dveh nogah, bi izstopal in nebi tako obupno poskušal biti stereotipen. Svežina in inovativnost pač nista (več) odliki Desinega pisanja.
Priporočam samo zelo zdolgočasenim za branje ob dnevih (tukaj je moč prebrati odlomek), ko nimajo početi nič drugega in pod pogojem, da se ne bodo zgražali nad stereotipnostjo romana. Če je to višek knjižnega humorja, ki ga premore Slovenija, nam gre res slabo. Nove knjige Muckove vsekakor ne bom brala.
11 Comments:
Nekdaj sem kupovala Jano samo zato, ker je v tej reviji takrat objavljala Desa Muck odlične kolumne. Zdaj so zbrane v knjigi Pasti življenja in jih še vedno rada prelistam. Marsikakšno modrost najdem v njih, predvsem brez moraliziranja in visoke vsevednosti.
Tudi meni zgodba v Paniki ni bila všeč. Knjigo sem dala naprej in ni prišla nazaj, pa je tudi ne pogrešam. Čeprav prav hrčkasto nabiram vse možne knjige.
Najbrž je Muckovi težko biti svež, ko da ogromno od sebe. Ni samo pisateljica. Ne more pa biti opisana knjiga višek našega humorja, če ni smešna, ker Gradišnikovo Strogo zaupno o Sloveniji (UMcova zbirka Harlekin duhovitih knjig, 2006) je na primer mestoma prav dobro, smešno, in takšnih mest je precej.
Vprašanje mimogrede: bereš fantasy, pa si že brala Martinovo sago Song of Ice and Fire? Zdaj je prva knjiga prevedena v slovenščino.
Hirkani: tudi meni je všeč, da Muckova ne moralizira in je zelo stvarna, ampak izgleda, da sem od Panike pričekovala (pre)več.
Robert: res je, da ima Desa ogromen output, vendar piše za denar in morda to tudi deloma vpliva na njen kreativni proces - knjigo odda do roka in ne, ko je z njo zadovoljna. Song... še nisem brala, trenutno se bojim, da imam zelo malo časa. Načeloma niti nisem prevelika ljubiteljica te zvrsti, čeprav sem v zadnjem času vseeno prebrala nekaj tovrstnih knjig. Morda se bom potrudila tudi s to, ki jo priporočaš. Bi pa raje brala v originalu. Prevodi me vedno nekako razočarajo.
Muckove nisem (se) nikoli bral. Mogoce si dobim kaj, ko pridem nazaj. Meni je seveda angleski humor fantasticen, zacensi z dramskimi deli Wildea (v originalu seveda). Ne vem pa kaj lahko pove slovenski humor. To obstoja? Kar se vizualnega humorja tice, so to vecinoma bedni prenapihnjeni skeci, ki mi niso vsec. Moram kaj prebrat, ja... a hvala za nasvet!
Samo ne predlagam, marveč opozarjam na ta novi slovenski prevod. Opazil sem, da si prebrala Eragona, ko je bil preveden. Ali si ga mogoče brala v originalu? Tudi sam imam raje fantasy v originalu, angleščini, kaj drugega pa itak ne znam dovolj dobro. Prebral sem uvodni del sage G. R. R. Martina (opozarjam še na zabavno podobnost z imenom Tolkiena, J. R. R.) in bil navdušen tako-tako: jezik, zapleti in cliffhangerji, s katerimi se poglavja rada 'končajo', se mi zdijo super, ko se mi sam Martinov svet ne zdi tako veličasten kot svetova Gospodarja prstanov in vesolja Dune. Sam bi podelil naslednje ocene (do 10): Dune 10, LOTR 9 in ASoIaF 8.
Samo to je že ocena okusa ... Martina zdaj denimo prodajajo s sloganom: 'Za mnoge boljši od Gospodarja prstanov.' Poskusi uvodni poglavji prve knjige, A Game of Thrones, sta kratki in na spletu (že Amazon.com); verjetno ti bosta všeč, sta zelo slikoviti.
Sicer podpišem peticijo: 'drugih 24h za fantasy.'
Ambala - ni za kaj (za nasvet), vendar ti raje svetujem kakšno Desino knjigo za mladostnike.
Robert - Eragona sem brala v prevodu, ker sem preveč škrta, da bi knjigo, ki jo bom prebrala samo enkrat kupovala v originalu (v knjižnicah je namreč precej redka). Sicer pa - če je le možno - berem knjige v (angleškem) originalu. Hvala za predlog in povezavo.
P.S. Kakšno peticijo?
:)
Peticija - ker je 24h malo za vse, ne, da manjka časa, za kar bi radi počeli.
Sem mislila, da gre za kaj bolj uradnega. :) Podobno peticijo imam sama vloženo že od srednje šole dalje, pa še nisem ničesar dosegla. (Več sreče prihodnjič, ne?)
Ravno prebrala Peskovnik in se popolnoma strinjam z mnenjem v Mladini. Cez polovico je ciszo zmedena in nepovezana. Drugace pa simpaticna... na trenutke presenetljiva... na splosno malcek plehka... in seveda blazno resno srecen konec - koncno si nasa nesrecna junakinja najde moskega...
Mah.
Mladinski romani so bili super.
Sem pa gledala njeno "komedijo" - Selma in Lojzka in ni cisto nic komicna, ampak sem bila vmes nekajkrat na robu solz. Se mi je zdela dokaj globoka drugace.
Ne vem, zakaj si za svoje like izbere take zenske z milijon kao zivljenjskimi problemi... meni se ne zdijo nic smesne, ampak pateticne, zraven se mi pa se smilijo.
Med počitnicami sem delala v knjižnjici in je bila Desina Panika ves čas silno izposojena: vsi so spraševali po njej in če jih dobimo še kaj več. V bistvu me je zanimalo, kaj je tako dobrega v tej knjigi in sem si mislila, da mora biti kaj a la mladinska literatura, v kateri sem uživala. No, očitno ni :) Hvala za opozorilo; letos se ne bom nič sekirala, če je ne bom prišla na vrsto za branje :)
Lilit - mislim, da je težava v tem, da Desa romane za odrasle piše po istem ključu kot romane za mladino. Kar ti je smešno pri trinajstih, ne more doseči istega učinka več kot deset let kasneje. Tudi mene moti, da tako očitno piše parodije na ženske, ki imajo navidez nerešljivih milijon problemov. Saj je smešno prvič, pa drugič in tudi tretjič. Potem pa neha biti. Ravno to me moti - da se ponavlja in da so ti liki tako neživljenski, patetični, nesamostojni, brezhrbtenični.
Belgothiel - resnično ne zamujaš ničesar. Raje preberi Bridget Jones v originalu. Tisto je vsaj res smešno.
[ Post a Comment ]