Sorry, this post is going to be in Slovenian only, sicer I read the book in Slovenian. (As far as I'm aware, there are no translations for the time being.)
***
Desa Muck je zvezda stalnica na slovenski knjižni sceni. Njeno kariero zazanamuje neizbežnost nalepke "best-seller", ki se nesramežljivo prilepi na vsak njen izdelek ter velika zvestoba med bralstvom. Tistim, ki smo odraščali z njenimi mladinskimi romani, sedaj ponuja (prva izdaja l. 2003) roman za odrasle - njen prvi.
Ne glede na plazove pozitivnih kritik in ustoličenje Muckove kot ene najboljših slovenskih humorističnih pisateljic svobodne Slovenije, moji vtisi o Paniki niso tako enovito pozitvni. Morda temu botruje tudi dejstvo, da knjig "tipa Panika" ne berem prav pogosto, niti mi niso posebej ljube in da v mojem svetu na področju knjižnih romanc s humorističnim pridihom še vedno prepričljivo kraljuje Helen Fielding, avtorica legendarne Bridget Jones.
Menim, da Muckovi zagotovo uspe zvabiti vsaj nasmešek, a nizanje nenavadnih, prenapihnjenih asociacij ter pretiravanja pač ni nepresegljiv komični dosežek - niti svež pristop. Tako razen tipičnih komičnih situacij Muckova ne zmore nobenega presežka - zvezda stalnica je situacija (menda se pojavi v vsaki njeni knjigi in pri kateri me ima, da bi nekomu izpraskala oči), o ženski in vsem, kar bo naredila, da bi očarala prospektivnega ljubimca/moža, pri tem pa zanemarila svoja čustva in potrebe. (Kot da je to edini "tip" ženske!) Ne trdim, da ni smešno; vendar ta trend postaja že tragikomičen ali pa osupljivo podcenjevanje (intelektualnih sposobnosti) bralcev. Ob Viktorjih in podobnih prireditvah se Slovenci redno pritožujemo nad primitivnimi vici, ki nam jih servirajo na odru, v isti sapi pa knjigo, ki razmerje med moškim in žensko (tokrat sicer z dodatkom, da gre za od razmerij odvisno žensko) zbanalizira do zadnjega diha in servira že obrabljen humor, povzdignemo do naslova bestseller in jo masovno priporočamo vsem prijateljem.
Razen nekaj kislih nasmehov tako od Panike ni nobenega veselja, celo sama izguba časa. Užitek od branju je majhen, ker s pojemajočim zanosom z vsako prebrano stranjo ugotavljaš, da je vse že videno, frišnega pa samo za vzorec - v obliki zasvojenosti z odnosi, ki v zadnjih letih postaja čedalje bolj popularna tema.
Vseeno je potrebno priznati, da prvo polovico še nekoliko pridržuješ dih v čakanju zanimivega razpleta, druga polovica knjige pa postaja čedalje bolj banalna in predvidljiva, pamet se upira, napol glasno tarnaš nad bedarijami, ki se dogajajo in nato, tik pred koncem knjigo zabrišeš v kot ter si prisežeš, da ne moreš pristati na branje knjige, ki je zmožna tako temeljito omalovževati in tipizirati ženske (da o moških ne govorimo) - čeprav je namen tega pristopa najbrž izvabiti smeh. Vseh dvesto strani romana ne premore nobenega svežega lika, niti enega karakterja, ki ga pri Desi še nismo videli; karakterja, ki bi stal na svojih dveh nogah, bi izstopal in nebi tako obupno poskušal biti stereotipen. Svežina in inovativnost pač nista (več) odliki Desinega pisanja.
Priporočam samo zelo zdolgočasenim za branje ob dnevih (tukaj je moč prebrati odlomek), ko nimajo početi nič drugega in pod pogojem, da se ne bodo zgražali nad stereotipnostjo romana. Če je to višek knjižnega humorja, ki ga premore Slovenija, nam gre res slabo. Nove knjige Muckove vsekakor ne bom brala.
Labels: books, slovensko