Pred nekaj urami sem prišla s koncerta klasične glasbe, ki je potekal v hramu (slovenske) kulture, Cankarjevem domu. Čeprav mi je bil program pisan na kožo (Ravel/Krek/Schubert/bis:Sibelius/Mozart), pa so nekatere manire poslušalcev tako močno bodle v oči in ušesa, da jih ni bilo mogoče (ponovno) spregledati.
Kar se tiče kulture, nisem elitistka, niti se ne navdušujem nad hermetično umetnostjo. Menim, da bi morala biti umetnost dostopna širokemu krogu ljudi in da po obleki ne moreš presoditi, koliko nekomu pomeni glasba, ki jo je prišel poslušat. Zato me niti najmanj ne motijo ljudje, ki na koncert klasične glasbe pridejo v kavbojkah, dokler so higienični, kulturni ter upoštevajo druge. Motijo pa me naduti, zdolgočaseni prepotentneži, ki v prvi vrsti parterja, meter stran od odra in orkestra iztegnejo noge, jih prekrižajo pri gležnjih in naslonijo na prvo stopnico odra. Stari, kle nis' za šankom al' pa duma. Noge spravi pod sedež ali pa zapusti koncertno dvorano, če ti koncert ni všeč. Škoda, da moj telefon nima (uporabnega) fotoaparata, sicer bi sliko omenjenega "ljubitelja" klasične glasbe s sadističnim veseljem prilepila na blog.
Prav tako človek na vsakem koncertu od septembra do maja dobi vtis, da smo Slovenci najbolj bolehen narod na severni polobli. V premorih med stavki začne cela dvorana kašljati. Dobesedno cela dvorana. (Danes je bilo to tako nadležno, da je dirigent po prvem premoru zelo pohitel v drugih dveh - morda je bila vmes sekunda tišine, pa bi si z lahkoto vzel nekaj več časa.) Tako obnašanje je po mojem svetovni fenomen. Na nobenem video posnetku koncertov iz tujine še nisem slišala tega.
Prejšnji abonmajski koncert sem zamudila, ker sem imela virusno okužbo dihal in sem veliko kašljala. Presodila sem, da bom s svojo prisotnostjo samo motila druge poslušalce, zato sem ostala doma. Očitno pa tako mišljenje ni ravno pogosto med Slovenci. Očitno prevladuje: pejmo vseen', pa okužimo še druge. To ali pa se ob vstopu v Gallusovo dvorano večina ljudi okuži z virusom, zaradi katerega je prisiljena kašljati med vsakim premorom. Človek dobi vtis, kot da kašljajo na zalogo - se bom zdaj skašljal, da bo potem cel stavek mir. Morda pa za zganjanje hrupa ljudje dobijo kakšne Mercator točke? Če ste bolni ali kašljate, ostanite doma. Na koncert ne pridem zato, da bom poslušala kakofonijo kašljanja.
Vsekakor se nebi pritoževala, če bi se kaj podobnega dogajalo samo v zimskih mesecih. Ne. Dogaja se mesec za mescem. Prav tako kot scenarij: komu lahko med koncertom večkrat zvoni mobilni telefon. Gre za to, da bi ljudje, ki hodijo na koncerte klasične glasbe morali imeti neko osnovno spoštovanje do glasbenikov in do drugih poslušalcev. Prav tako pa tik pred vsakim koncertom predvajajo glasno in jasno sporočilo, ki obiskovalce naproša naj izklopijo/utišajo mobilce. Vendar se pogosto najde cvetka, ki ji med najtišjim delom skladbe na ves glas začne tuliti telefon. Včasih je scenarij razširjen. Ko oseba po dolgem in mučnem tuljenju telefon končno utiša, še vedno ne dojame, da bi bilo pametno telefon nastaviti na tihi profil ali ga celo ugasniti (v dobi, ko dobimo sporočila za vsak zgrešen klic, to menda ni več težava?!). V takem primeru se vedno zgodi, da se ista melodija (torej ne zgrešim veliko, če predvidevam, da gre za isto osebo in isti telefon) ponovno oglasi v vsej svoji glasnosti. Takrat bi najraje rjovela, prekinila koncert in iz dvorane poslala vse poslušalce, ki niso sposobni slediti preprostim navodilom: prosimo, da izklopite mobilne telefone.
Ampak ja, nekateri so tako pomembni, da nimajo miru niti med koncertom. In o tem je potrebno obvestiti še vseh 500 ostalih obiskovalcev koncerta. Resnične manire.
Težko verjamem, da bi ljudje, ki hodijo na koncerte, ker uživajo v klasični glasbi, redno pozabljali izklopiti telefon ali se med premorom trudili kašljati kakor se le da glasno. Čudi me le, da je očitno tistih drugih, ki ali eksperimentirajo ali pa samo šminkirajo/pozirajo, tako veliko. Človek bi si mislil, da so se že naveličali.
Labels: music, slovensko
