Kaj si letos res želim za praznike
Moja največja sreča izvira v osrečevanju drugih. To ne pomeni, da me nov kozmetični izdelek, knjiga ali prijazen pozdrav ne morejo osrečiti. To ne pomeni, da sem nesrečna. Pomeni pa, da resnično čutim, da živim, ko služim ustvarjanju lepšega sveta - na mikro ravni. Sem mnenja, da če v svojem ozkem okolišu delaš dobro, potem delaš dovolj dobro.
In zato si letos za praznike želim nekaj takega. Žal mi je le, ker sem prevelika reva, da bi komu kaj takega dejansko podarila - imam občutek, da bi se nekatere obdarovanke počutile prikrajšane, ker same niso pridobile nič materialnega. Seveda imam tudi svoje majhne in malo manj majhne materialne želje, a po nakupu človek hitro pozabi, kako močno si je nekaj želel; zavest, da si naredil dobro, pa ostane.
Zaradi ene postavke pa sem spet začela razmišljati tudi o posvojitvi otroka. Nekoč sem bila mnenja, da svojih otrok ne bom imela, pač pa bom morda kakega posvojila. Danes si svoje otroke želim (ampak se mi nič ne mudi), vendar se mi zdi čudovito, da bi lahko kakega tudi posvojila. Kaj pomeni obisk bazena ali tečaj tujega jezika - takega otroka zato nihče ne objame bolj tesno in mu pove, da ga ima rad.
Labels: humanitarka
3 Comments:
V Angliji vecina ljudi nekaj podobnega (http://www.oxfam.org.uk/shop/Browse.aspx?catalog=Unwrapped&category=UWGifts) da za porocno darilo.
Zanimivo se mi zdi to, da sem jaz prvic slisala za kaj takega, tu je pa to nekaj povsem normalnega. In ja, tudi meni se je najprej zdelo, da obdarovanec malo cudno pogleda, ko dobi tako darilo.
Saj to sploh ni slaba ideja.
Verjetnost, da nekomu podariš darilo, ki ga bo dejansko vesel in celo uporabljal, je po moji oceni nekako premosorazmerna s tem, kako dobro osebo poznaš. Če bodočega prejemnika poznaš bolj slabo, lahko upaš na zadetek le z verjetnostjo kakšnih desetih odstotkov. Takrat je pa to res super darilo.
Marko - vsekakor menim, da ni slaba ideja, vendar moraš poznati človeka, ki mu kaj takega podariš. Vsekakoe zna biti kdo užaljene, da je dobil nekaj, kar ni čisto njegovo. In se strinjam - podariti vsako leto steklenico vina ali bonbonjero je res neizvirno in potrjuje, da nisi niti premislil o obdarovancu oz. darilu.
Tina - Slovenčki smo malo zadaj za vsemi trendi. V UK je darovanje v dobrodelne namene nekaj vsakdanjega, v Sloveniji pa ljudje še vedno težko darujejo tistih nekaj kovancev. No, vsak po svoje, ker beračem tudi sama nič ne dam. Organizacijam pa skoraj vedno kak drobižek. Sem bolj prepričana, da gre za dober namen, čeprav malo imam vseeno pomislekov, koliko tega denarja gre samo za birokratske aspekte vodenja neke dobrodelne ustanove. Si ti že kdaj podarila tako darilo?
[ Post a Comment ]