Kaj si letos res želim za praznike
Moja največja sreča izvira v osrečevanju drugih. To ne pomeni, da me nov kozmetični izdelek, knjiga ali prijazen pozdrav ne morejo osrečiti. To ne pomeni, da sem nesrečna. Pomeni pa, da resnično čutim, da živim, ko služim ustvarjanju lepšega sveta - na mikro ravni. Sem mnenja, da če v svojem ozkem okolišu delaš dobro, potem delaš dovolj dobro.
In zato si letos za praznike želim nekaj takega. Žal mi je le, ker sem prevelika reva, da bi komu kaj takega dejansko podarila - imam občutek, da bi se nekatere obdarovanke počutile prikrajšane, ker same niso pridobile nič materialnega. Seveda imam tudi svoje majhne in malo manj majhne materialne želje, a po nakupu človek hitro pozabi, kako močno si je nekaj želel; zavest, da si naredil dobro, pa ostane.
Zaradi ene postavke pa sem spet začela razmišljati tudi o posvojitvi otroka. Nekoč sem bila mnenja, da svojih otrok ne bom imela, pač pa bom morda kakega posvojila. Danes si svoje otroke želim (ampak se mi nič ne mudi), vendar se mi zdi čudovito, da bi lahko kakega tudi posvojila. Kaj pomeni obisk bazena ali tečaj tujega jezika - takega otroka zato nihče ne objame bolj tesno in mu pove, da ga ima rad.
Labels: humanitarka
