Zgodba o vodovodarju in zdravniku
Zdravnik anesteziolog Jiři Hollan se je že v preteklosti oglašal v zvezi z delom in razmerami v UKC Ljubljana. Zdaj, ko svoje delovno mesto tam zapušča, je morda lahko še bolj odkrito spregovoril o glavnih težavah, ki pestijo to terciarno zdravstveno ustanovo.
Nekaj zanimivih citatov iz intervjuja, ki ga je dal za sobotni Žurnal.
"Kakšen je bil odziv zdravnikov na objavljene visoke plače nekaterih med njimi?
Ni bilo veliko odzivov. Večina ljudi, ki se je znašla na tem seznamu, si je to plačo zaslužila z ogromno dodatnega dela. Če te plače preračunate na urne postavke, niso več tako zelo visoke. Pokličite na primer vodovodarja ob polnoči, da vam popravi odtok. Njegova ura dela bo stala bistveno več, kot dobi kirurg za uro urgentne operacijo sredi noči. Je pa res, da so nekateri zdravniki imeli zelo veliko nadur, kar je nenavadno."
"Ali nihče v UKC ne skrbi, da ne bi bili nekateri toliko dežurni, drugi pa skoraj nič?
Dežurstva so na določenem oddelku razpisana. Do razlik prihaja, ker nekateri nočejo dežurati, drugi, ki potrebujejo denar, pa hočejo čim več dežurstev. Potem so tu še druge bolnišnice, ki prav tako potrebujejo zdravnike; nekateri poleg v UKC delajo tudi drugje. Podatka o obsegu dela zunaj UKC in na oddelku, kjer zdravnik dela, ni. Poleg vsega tega pa nas celo v UKC silijo, naj kot redno delo delamo od sedme ure zjutraj do desete ure zvečer. To preprosto zahtevajo od nas, in sicer z utemeljitvijo, da bi se drugače podaljšale čakalne dobe. Že več let pa ni volje, da se zaposli več zdravnikov."
"Vodstvo kliničnega centra pojasnjuje, da delovnih mest ne razpisujejo, ker zdravnikov na trgu pravzaprav ni. Se strinjate s tem?
Veste, to je paradoks. Ker ni razpisanih mest, se seveda nihče ne javi. In ker se nihče ne javi, ne bodo razpisali mesta."
"Ali zdravniki opozarjate na to kadrovsko podhranjenost?
Direktorico sem na to nazadnje opozoril pred dvema mesecema in so me takoj umaknili z vodilnega mesta. To je bil rezultat. Zamenjava me niti ne moti, saj je kolegica, ki je prišla na moje mesto, za vodstveno funkcijo sposobnejša od mene. Ampak je pa problem, da se v KC vse težave rešujejo na tak način."
"Je razlog za težave v zdravstvu dogovorna ekonomija nekakšnih zdravniških fevdov; ali primanjkljaj zdravnikov nekaterim omogoča, da veliko dežurajo?
Ne. To je samo posledica. Deset let delam na anesteziji srčne kirurgije. Ves čas opozarjam, da nas je premalo. So pa med tem na druga mesta našega oddelka prihajali novi ljudje. Težava ni, da ni ljudi, ampak se razporejajo na zelo čuden način. Ključni vzrok, zakaj se to dogaja, pa je v tem, da je klinični center voden zelo nedemokratično. Menedžment tu je, kot da bi šlo za kakšno monarhijo. Živimo v državi, ki je demokratična, kjer so svobodne volitve. Po oddelkih pa zaposleni ne moremo povedati niti strokovnega mnenja, kaj menimo o kandidatih za predstojnike."
"Iz protesta zdaj iz UKC odhajate v Izolo. Zakaj?
V UKC so veliki kadrovski problemi. Na to opozarjamo že deset let, pišemo pisma pristojnim. Nič od tega se ni rešilo. Problem pa je v tem, da se ne upoštevajo osnovni normativi. Če povem samo za primer: na kirurgiji srca imamo 12 postelj intenzivne terapije. Po mednarodnih normativih bi moralo na tem oddelku na eno posteljo biti 1,4 zdravnika na 24 ur. To bi pomenilo, da bi na oddelku moralo delati 17 zdravnikov, da bi se normalno lahko izmenjevali v turnusih in v operacijskih dvoranah. Pri nas smo trije. In to so razmere, ki nujno vodijo v hude težave. Tega imam zdaj dovolj."
"Koliko zdravnikov bi moralo biti na oddelku?
Ne pravim, da bi jih moralo biti 17, že če nas bi bilo šest, bi se razmere precej izboljšale. Tako pa se na naši intenzivni dogaja, da ponoči tam sploh ni zdravnika, ker je v operacijski. To so razmere, ki same kliče po komplikacijah. In kdo bo kriv? Mi, ker dopuščamo, da pod takšnimi pogoji delamo. Upam pa, da bo moja poteza, da odhajam iz UKC, koga vendarle zdramila, da se zamisli."
Celoten intevju lahko preberete tukaj.
